Delo razvrednoteno, mehanizacija pa draga kot žafran
Cena oz. vrednost hrane je razvrednotena, je prepričan Rafael Hronek iz Stoperc, ki obdeluje osem hektarjev strmin in v hlevu redi osem glav živine. "Bilo nas je šest otrok, in ko so šli brat in dve sestri k birmi, je oče prodal teleta. Z denarjem od prodaje je vse tri oblekel in obul, ostali smo dobili gojzerje in poskrbel je še za pogostitev. Danes moraš prodati dve teleta, če želiš pokriti stroške zgolj za enega otroka," je podal primer. Hrana je postala brez vrednosti, strmine pa so ostale. In to kakšne. Kmetje za delo potrebujejo specialno mehanizacijo, ki ima (pre)visoko ceno. "Ministrstvo bi moralo vsakemu podariti kosilnico," pravi Dejan Lorber, mladi prevzemnik kmetije, prav tako iz Stoperc.
"V preteklosti smo bili uspešni na več razpisih, vendar smo na zadnjem padli ven, čeprav imamo 40 ha površin, od tega nekje 30 ha takšnih, kjer moramo kositi s kosilnicami. Ocenjujem, da je na razpisih uspešnih manj kot 10 % haloških kmetij, kar je velika škoda, kajti kmetijsko ministrstvo ali naravovarstvene organizacije bi morale kmetom podariti kosilnice v smislu, tu imaš stroj, če želiš, v zameno pa ohranjaj krajino," razmišlja Lorber.
Enako mnenje deli Franci Skledar iz Makol. "Nekdo, ki na primer skrbi za pokošenost že nekje petih hektarjev, bi moral dobiti stroj, kajti 15.000 evrov vredne kosilnice si kmetija s petimi hektarji strmih travnikov ne more privoščiti." Skledar je kosilnico v sodelovanju še s štirimi drugimi kmeti pridobil v okviru projekta suha travišča. "Pet uporabnikov nas je, saj smo zaradi pogojev projekta morali zbrati skupaj 20 ha. Smo dobro organizirani, tako da vsi izkoristimo sončne dni za košnjo."
In koliko časa haloški kmet potrebuje, da s kosilnico delovne širine enega metra pokosi en hektar?
"Nekje štiri ure, je pa težko meriti hektarje oz. čas na bregu, ker včasih tudi spodrsava in je potrebnega več časa." Prednost teh novejših kosilnic pa je, da četudi zahteva človeka, ki jo vodi, ne zahteva pretirane moči. "Še vedno moraš imeti precej v nogah, vendar pa je upravljana z ročkami in krmilniki, ni je treba več fizično obračati. Težava starih kosilnic so bili tudi tresljaji oz. vibracije, ki so vplivale na hrbtenico."
S kosilnico, kupljeno v okviru projekta suha travišča, upravlja tudi Rafael Hronek, ki pa za razliko od Skledarja pravi, da je souporaba kosilnice velik izziv. "Ko je lepo vreme, bi vsi kosili, tako da imamo skupno kosilnico in še vsak doma kakšno." O cenah mehanizacije, prilagojene strminam, pa pravi, da je enostavno predraga, na drugi strani pa da je premalo plačano delo kmetov, ki vztrajajo na takšen terenu. "Zato pravim, da mora imeti kmet v Halozah veliko v nogah in malo v glavi, ker če bi preveč razmišljal, bi vse skupaj opustil."
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
