ČG

"Letošnje leto ni bilo leto za buče," je preprosto dejal Milan Unuk iz Zg. Jablan, ki bo buče pospravil z osmih hektarjev njiv. Vzrok za takšno oceno pa je seveda vreme. Buče sicer potrebujejo za rast veliko toplote, obsevanja, so precej odporne proti suši, a potrebujejo vlago v tleh, predvsem v začetnem obdobju rasti in razvoja. "Pomanjkanje vlage je vplivalo na rast in tudi delovanje zaščitnih sredstev proti plevelom. Sredstva niso delovala, kot bi morala, zato imamo posevke buč močno zapleveljene. Dodatno je letino prizadela še suša, tako da bo pridelek za polovico manjši." Unukovi sicer pol pridelka posušijo, polovico prodajo.

Površine, namenjene pridelavi oljnih buč, sicer iz leta v leto močno nihajo. Odvisne so od kolobarja, pa tudi letin in odkupnih cen. Lani so oljne buče uspevale na 3.760 hektarjih, kar je za skoraj tretjino več kot leto prej. V podobnem obsegu so bile posajene letos. Poljščina je namreč ekonomsko zanimiva, predvsem, ker se več kmetij poleg pridelave oljnih buč ukvarja tudi s prodajo bučnega olja ter drugih izdelkov.

Buče so pred desetletjem posejali tudi na kmetiji Pignar iz Gajevcev pri Gorišnici. "Takrat smo se odločili za kolobar z bučami in še danes vztrajamo in bomo. Buče, ki jih pridelamo, tudi predelamo, ustvarili smo si trg," pove Jožef Pignar. Vse pridelano stisnejo v bučno olje, ki ga v večini prodajo v zahodni Sloveniji. "Na domačem pragu prodamo zelo malo, morda tudi zaradi cene, ki pa jo določajo stroški embalaže, ki so se v letu dni povečali za 100 %, predvsem pa kakovost."