S. Švigelj

Pravna podlaga in evropski kontekst implementacije

SOPOTNIK ni samovoljni nadzorni sistem ali slovenska posebnost, temveč obvezna implementacija skupnega evropskega pristopa k digitalizaciji kmetijske politike. Evropski uredbeni okvir jasno določa, da morajo vse države članice vzpostaviti primerljive sisteme:

• Horizontalna uredba (EU) 2021/2116 v členih, ki se nanašajo na integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), izrecno zahteva, da vse države članice vzpostavijo sistem za spremljanje površin z uporabo satelitskih podatkov programa Copernicus Sentinel. Ta zahteva ni opcijska, temveč predstavlja obvezno komponento novega pristopa k upravljanju skupne kmetijske politike.
• Delegirana uredba (EU) 2022/1172 in izvedbena uredba (EU) 2022/1173 še podrobneje opredeljujeta tehnične vidike implementacije, vključno s časovnimi okviri in standardi kakovosti, ki jih morajo izpolnjevati vsi nacionalni sistemi. Določata tudi, da morajo sistemi, kot je SOPOTNIK, biti vzpostavljeni v vseh državah članicah najkasneje do leta 2024.

Celotna reforma skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027 je zasnovana na načelu večje digitalizacije in poenostavitve administrativnih postopkov, pri čemer so satelitski sistemi za spremljanje površin ključni del te strategije. Evropska komisija je večkrat poudarila, da takšni sistemi niso le način za izboljšanje nadzora, temveč tudi za razbremenitev kmetov od administrativnih zahtev in zmanjšanje nepotrebnih terenskih kontrol.

Pomembno je poudariti, da je Slovenija s sistemom SOPOTNIK pravzaprav uresničila svoje obveznosti do EU in ni uvajala dodatnih nadzorov, ampak je sledila enotnim evropskim zahtevam, ki veljajo za vse države članice. To zagotavlja enake konkurenčne pogoje za kmete po vsej EU in standardiziran pristop k upravljanju kmetijskih subvencij.

Dvosmerna komunikacija namesto enosmernega nadzora

Čeprav članek trdi, da SOPOTNIK "kmetom ne pomaga, ampak jih le 100-odstotno nadzira", je sistem v resnici zasnovan kot platforma za dvostransko interakcijo. Kmetom omogoča neposredno komunikacijo z AKTRP v primeru odstopanj ali nejasnosti, kar bistveno poenostavlja administrativne procese in znižuje stroške za vse vpletene. Tak način komunikacije pomeni veliko manj birokratskih obremenitev kot tradicionalni postopki.

Prednosti digitalnega spremljanja površin

Članek zanemarja ključne prednosti, ki jih sistem prinaša kmetom:

1. Zmanjšanje števila fizičnih kontrol na terenu - kar pomeni manj motenj za kmete in njihovo delo
2. Transparentnost postopkov - kmetje imajo vpogled v obravnavo svojih vlog v realnem času
3. Hitrejše odkrivanje nepravilnosti - omogoča pravočasno ukrepanje in izogibanje potencialnim sankcijam
4. Prepoznavanje višje sile - sistem lahko identificira poplave in druge naravne nesreče, kar olajša uveljavljanje izjem

Prilagoditve za starejše kmete

Članek izpostavlja težave starejših kmetov pri uporabi sistema, vendar ne omenja rešitev, ki so že na voljo. AKTRP je jasno, da je rokovanje z računalnikom včasih oteženo za starejše generacije, zato tako AKTRP kot kmetijske svetovalne službe ponujajo pomoč pri manipulaciji z aplikacijo SOPOTNIK. Te podporne storitve zagotavljajo, da lahko tudi kmetje z manj digitalnimi izkušnjami izkoristijo prednosti, ki jih prinaša nova tehnologija, brez občutka izključenosti. S takšnim pristopom se digitalni razkorak postopoma zmanjšuje, obenem pa se ohranja dostopnost sistema za vse uporabnike, ne glede na njihovo starost ali tehnološko pismenost.

Podatki za boljše odločanje

SOPOTNIK ni zgolj administrativno orodje, temveč kmetom zagotavlja dragocene podatke o njihovih površinah - od spremljanja rasti posevkov do prepoznavanja potencialnih težav. Ti podatki omogočajo sprejemanje bolj informiranih odločitev pri upravljanju kmetij, kar lahko dolgoročno izboljša produktivnost in zmanjša stroške.

Fleksibilnost pri upravljanju zahtevkov

Ključna prednost, ki jo kritiki sistema SOPOTNIK pogosto spregledajo, je pomembna novost v korist kmetov: s tem sistemom so kmetje dobili možnost, da lahko na podlagi rezultatov sistema za spremljanje površin svoje zbirne vloge (ZV) spreminjajo, dopolnjujejo ali umikajo zahtevke vse do novembra tekočega leta. Ta fleksibilnost predstavlja bistveno izboljšavo v primerjavi s prejšnjim sistemom, saj omogoča kmetom, da se odzovejo na ugotovitve sistema in pravočasno odpravijo morebitne nepravilnosti brez finančnih posledic.

Tako lahko kmetje tudi po oddaji prvotne vloge prilagodijo svoje zahtevke glede na dejanske razmere na terenu, kar zmanjšuje tveganje za zavrnitev subvencij in s tem povezane finančne izgube. Pomembno je poudariti, da v prejšnjem sistemu možnosti umika zahtevkov ni bilo mogoče. Za vse nepravilnosti na površinah kmetom ni bila podana možnost umika zahtevkov, temveč je bila takoj uporabljena sankcija za čezmerno prijavo površin. SOPOTNIK torej ni le nadzorni sistem, ampak tudi zaščitni mehanizem, ki kmetom omogoča, da se izognejo sankcijam s pravočasno prilagoditvijo svojih zahtevkov na podlagi objektivnih podatkov.

Zaključek

SOPOTNIK predstavlja pomemben korak v digitalni preobrazbi slovenskega kmetijstva, ki je v skladu s širšimi evropskimi smernicami za modernizacijo tega sektorja. Čeprav vsaka nova tehnologija zahteva določeno prilagajanje, prinaša sistem dolgoročne koristi tako za kmete kot za celotno družbo. Namesto da bi ga obravnavali zgolj kot orodje nadzora, bi ga morali videti kot priložnost za učinkovitejše in bolj trajnostno kmetijstvo v digitalni dobi.

Laura Ilc, vodja oddelka