ČG

Stranke pridejo, če sta storitev in ponudba kakovostni

Urška Vincek ima optiko Špeglarija v Markovcih. Že po osnovni šoli se je odločila za izobraževanje v optiki, fakulteto za optometrijo je končala v Zagrebu. Markovci so njena tretja lokacija, začela je v Mariboru, 10 let je delala v Ljubljani.

„V tako malem okolju je težje začeti. Spodbujajo te bolj domači, nato pa se moraš širiti. Stranke prihajajo z vseh koncev, veliko jih je z Ormoškega, tudi Ptujčani radi prihajajo. To je pozitivno, če bi bila optika na Ptuju, bi bilo verjetno malo težje prodreti na trg zaradi močne konkurence. Mislim, da je to prednost, da sem optiko odprla v Markovcih. Pri nas lahko ljudje izberejo tisto, kar potrebujejo za izboljšanje svojega vida, v celoti se posvetimo vsaki stranki posebej, da tudi z izbiro očal poudarijo svojo osebnost. Kakovostna storitev in ponudba pa sta tisto, kar pripelje stranke. Pogodbo imam tudi z ZZZS Slovenije za dobavo pripomočkov za izboljšanje vida v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja,“ je njena podjetniška zgodba.

Podporno okolje ocenjuje kot dobro, OOZ Ptuj pa je tisti naslov, kjer lahko dobiš kakovostne informacije o vsem, kar zadeva obrt in podjetništvo. WIB klub Podravja, kjer je članica odbora, pa je pomemben tudi zaradi druženja.

Tudi v gradbeništvu ne gre več brez ženske energije

Sabina Kelenc dela v družinskem podjetju Gradbena dela Kelenc v Zamušanih. Ustanovil ga je njen oče. V njem je zaposlena od leta 2016, ko je začela tudi študij gradbeništva. Prej je bila v pravu, a se je kmalu bolj videla v družinski zgodbi. Fokus njenega dela je v papirologiji.

„To je priprava različne dokumentacije, ponudb, gradbenih knjig in drugih dokumentov, vezanih na gradnjo. V tej branži je najtežje to, da se morajo ženske kar boriti, biti glasne, če želijo imeti kakšno besedo na gradbišču. Na začetku je bilo tudi meni težko. Izkušnje so prinesle svoje, nezaupanja in nespoštovanja skorajda ni več ali zelo malo. Tudi zato, ker je na odgovornih mestih na gradbiščih vse več žensk, ker smo strokovno podkovane in poznamo dejavnost. Delamo za lastni trg in stranke. Večinoma gradimo hiše in večstanovanjske objekte, največ na Štajerskem.

Stranke veliko povprašujejo po hišah na ključ, ker ljudje danes več nimajo časa, niti energije, da bi se sami ukvarjali z vsem, kar zahteva takšna gradnja, zato se odločijo za enega izvajalca, ki bo izpolnil pričakovanja glede njihovega novega doma. Mladim bi priporočila, da se odločijo za delo v gradbeništvu, če jih to veseli. Delo in služba se najdeta povsod,“ pa je o svojem delu v družinskem gradbenem podjetju povedala Sabina Kelenc.

Za dober kruh se je treba potruditi

Suzana Arnečič – Zamuda, Kruh pri Kovači iz Cirkulan, pravi, da je njena podjetniška zgodba morda bolj enostavna od drugih. Podjetje je prevzela od svoje mame, ki je to dejavnost tudi začela. Ukvarjajo se s peko kruha na tradicionalen način v kmečki peči na drva po klasičnem postopku. Kruhe pečejo samo iz osnovnih sestavin, brez aditivov.

„Ker je bil moj začetek lažji, sem se lahko osredotočila na posodabljanje proizvodnih procesov, ki olajšajo delo pekom. V podjetju delam vse. Četudi sem direktorica, tudi čistim. Smo majhno družinsko podjetje, kjer delamo samo družinski člani, poprijeti je treba za vsako delo. Tudi prej je bilo tako. Pečemo samo tri vrste kruha, ob praznikih pa še tudi kakšne kruhe. Pečemo tudi domače kekse, tudi te v krušni peči na drva. Na teden spečemo do dve toni kruha. Delujemo dokaj lokalno, od Cirkulan prek Ptuja do Ormoža, ker to zmoremo.Povpraševanje je sicer večje, a trenutno ne načrtujemo širitve. Delamo toliko, kolikor zmoremo.

Moko nam dostavljajo lokalni dobavitelji, zelo dobro sodelujemo z mlinom Korošec, Mlinopekom Murska Sobota. Domači kruh je drugačen, vedno več ljudi povprašuje po njem. Je dobrega okusa, ohrani se več dni, prileže se k mesu, namazom, sladkemu, slanemu. Zelo ga spoštujem, ker je treba vložiti veliko truda, če hočeš, da uspe. To moraš delati tudi z ljubeznijo. Ta poklic je zelo težak. Četudi je pretežno moški, ga pri nas opravljamo ženske. Delo je nočno, to moraš s poklicem sprejeti, sicer tega ne moreš delati,“ pa je o svojem delu povedala Suzana Arnečič – Zamuda.