Zaradi slabih letin opuščanje sadjarstva
V zadnjih desetih letih pridelujemo sadje (skupaj z jagodami) na deset tisoč hektarjih, kar predstavlja dva odstotka kmetijskih zemljišč. Nasadi jablan še vedno prevladujejo, a opazen je trend zmanjševanja jabolčnih nasadov. Inventivni nasadi jabolk so lani obsegali 1.999 hektarjev, kar je najmanj od osamosvojitve.

Leta 1991 so slovenski sadjarji skrbeli za 2.304 ha intenzivnih nasadov jablan, ob prelomu tisočletja so jabolka rodila v 3.100 ha nasadov, po letu 2007, torej kmalu po vstopu v EU, se je obseg nasadov začel krčiti. Srečko Rajh, terenski kmetijski svetovalec in sadjar iz Slovenske Bistrice, meni, da gre razloge za opustitev sadjarstva na kmetijah iskati predvsem v zaporednih slabih letinah, manj v konkurenci drugih evropskih držav. Mario Šilec s sadjarske kmetije Šilec, ki ima sedež v Drbetincih, pa dodaja: »Površine so se zmanjšale tudi zato, ker so manjše kmetije opustile dejavnost, slednje pa so to storile, ker niso imele naslednikov. Opažam, da ostajajo oz. ostajamo samo še večji.«
Obenem pa so manjši sadjarji vse težje konkurirali cenejšim jabolkom iz uvoza. Teh je bilo lani na slovenskem trgu za okrog 10 milijonov evrov oz. 25.035 ton
Preberite več v Štajerskem Tedniku