»Zakaj mulčenje, če bi lahko kosili?«
Ptujčana Milana Gabrovca večina pozna kot izdelovalca antičnih lesenih ladij, prav tako pa tudi kot vnetega rekreacijskega kolesarja, ki letno prevozi nekaj tisoč kilometrov. Kolesari pa ne zaradi rekordov, temveč ker uživa na kolesu, pri tem pa opazi marsikaj, kar bi lahko delali drugače in koristili drugim.
S krmo bi lahko pomagali kmetom
Ob pogledu na kakšno haloško in drugo strmimo pogosto uzre kosce, ki še kosijo na takih strminah, da jih človek lahko samo občuduje, kako je to možno. Zato je zanj toliko bolj nerazumljivo, da se območja, kot je na primer Panorama na Ptuju, kjer bi se dalo lepo kositi, mulčijo, ponekod pa kmetom primanjkuje krme zaradi ujm, toče. Ali ne bi bilo bolje, da bi se tudi na tem območju kosilo za krmo živalim, se sprašuje. Prizadetim kmetom bi lahko pomagali tudi na ta način.
Pred dnevi je kolesaril na kamniškem območju, tudi tam povsod, na še tako strmih območjih, travo kosijo. Tudi v enem od televizijskih prispevkov je pred dnevi videl, kako v najbolj strmih območjih sosednje Avstrije še ročno kosijo. Osemdesetletna gospa pa je travo pridno obračala in pri tem nadvse uživala. Ne mulči pa se samo na strmih predelih, tudi ob poti v toplice in proti Grajeni so mulčili, pa tudi drugod.
V Halozah še kosijo ročno
Preberite več v Štajerskem Tedniku
