Za neaktivnost države plačujejo državljani
Komunalna podjetja (posledično državljani) drago plačujejo termično obdelavo (sežig) odpadkov tujcem, ki se z energijo, pridobljeno v okviru sosežiga, ogrevajo ali jo kako drugače izkoristijo. Pozitivni učinek je torej zanje dvojni. Medtem pa v Sloveniji sežigalnice komunalnih odpadkov načrtujemo že več kot dve desetletji in se še vedno ukvarjamo z zakonodajo. Posledično se komunalna podjetja zaradi vse večjih količin odpadkov in višanja cen sežiga odpadkov soočajo s kupi odpadkov, višajo pa se tudi cene na položnicah.
Eden večjih izzivov pri poslovanju komunalnih podjetij, tudi Komunale Slovenska Bistrica, ki se ukvarja s prevzemom, obdelavo odpadkov in tudi odlaganjem na odlagališču Pragersko, je manko trajnostnih rešitev na ravni države glede ravnanja z odpadki. »Dejstvo je, da bomo morali za povzročene odpadke nositi tudi odgovornost, da torej odpadke, ki jih kot družba ustvarimo, tudi ustrezno predelamo – izrabimo,« pravi direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Vendar Slovenija, razen Celja, nima zmogljivosti za termično izrabo komunalnih odpadkov, cene prevzema v tujini pa skokovito naraščajo. Stanje ob čedalje več zbranih odpadkih postaja nevzdržno, saj so skladišča komunalnih podjetij prepolna, gorljiva frakcija pa neprimerno skladiščena. »Sedaj nam preko bilateralnih pogodb ponujajo izvoz odpadkov v skandinavske države in Grčijo. To pomeni, da smo nekje izgubili kompas,« opozarja Tramšek.
Podražitev bo logična posledica
Izvoz odpadkov, ki jih torej tujina koristi kot energente, bodisi za ogrevanje ali električno energijo, postaja čedalje višji strošek. Ob tem se porodi vprašanje, kako bodo ti stroški vplivali na ceno ravnanja z odpadki. »Ni težava v podražitvi storitev, ni problem cena, temveč kje bo masni tok končal,« je sprva dejal Tramšek. Dodatno je pojasnil:
Preberite več v Štajerskem Tedniku
