Za kmetovanje na vodovarstvena območja do 500 evrov na hektar
Kmetje, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO-1), so vsako leto upravičeni do odškodnine. Gre namreč za kmetovanje na vodovarstvenem pasu, kjer glavno težavo predstavljajo večji stroški z obdelavo zemljišč, zapletena birokracija in manjši dohodki po hektarju. Kot so sporočili iz Komunalnega podjetja Ptuj in Komunale Slovenska Bistrica, lahko kmetovalci zahtevke za izplačila nadomestil za letošnje leto vložijo do 31. marca.
To področje je sicer urejeno s posebno uredbo, kjer je med drugim tudi določena višina nadomestila, ki do leta 2022 ne sme presegati 500 evrov na hektar na leto, po preteku petih let od uveljavitve vodovarstvenega režima pa 200 evrov na hektar.
Komunala Slovenska Bistrica k oddaji zahtevkov poziva kmetovalce z območja Šikol. Najožje vodovarstveno območje obsega 24 hektarjev. Vsako leto prejmejo različno število zahtevkov. Kot je povedala Jožica Dobaj, vodja vodooskrbe, je to odvisno od lastništva oziroma najema površin na posameznem najožjem vodovarstvenem območju in števila vlog, ki izpolnjujejo vse pogoje za izplačila. Število upravičencev za izplačila je vsako leto med 19 in 22. Zbrane zahtevke posredujejo kmetijskemu ministrstvu, ki pripravi izračune za izplačilo nadomestil na VVO. Kmetovalce nato pristojno komunalno podjetje pozove k podpisu pogodb, denar pa prejmejo v roku 14 dni od prejema pogodbe.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
