Vedno več žarišč zlate trsne rumenice spravlja vinogradnike v obup
Po haloških vinogradih se je začela nezadržno širiti zlata trsna rumenica. Ker gre za neozdravljivo bolezen vinske trte, za katero škropiva ni, so vinogradniki zaskrbljeni. Okuženih trsov namreč ni mogoče ozdraviti, preprečevati pa jo je mogoče le z zatiranjem prenašalca in odstranjevanjem okuženih trsov. Številni so zato mnenja, da bolezen pomeni resno grožnjo za obstoj haloškega vinogradništva.
Predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze Zvonko Arnečič se najbolj boji, da bo bolezen pospešila opuščanje vinogradništva: »Na našem območju se vinogradi zadnja leta krčijo, sedaj pa bo marsikdo še prej vse skupaj opustil. Ob teh cenah grozdja mladi verjetno ne bodo razmišljali o obnovi vinogradov. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da prazni vinogradi po dveh letih avtomatsko spremenijo status v trajno travinje, lastnik pa izgubi pravico do obnove. To pomeni nadaljnje izgubljanje vinogradniških površin, kar je skrb vzbujajoče.«
Škropljenje zdaj je samo gašenje požara
V Halozah do letos večjih izbruhov zlate trsne rumenice ni bilo, kljub temu da so nekaj posameznih primerov zasledili že pred leti. »Ta bolezen se je po tihem prikradla v naše vinograde, ameriškega škržata, ki bolezen prenaša, je namreč vse več. Tudi zatirati smo ga začeli veliko kasneje kot na drugih vinogradniških območjih, kjer so že prej opravili meritve in začeli izvajati ukrepe. Škropljenje proti škržatu je v tem trenutku samo gašenje požara,« je povedal sogovornik in dodal, da bi morali vinogradniki imeti vsaj pet let časa, da na novo zasadijo vinograde na okuženih območjih. Prav tako so izjemno pomembne kakovostne in brezvirusne cepljenke, ki bodo dale pridelek. Ker se zlata rumenica pojavlja tudi v mladih vinogradih, so nekateri mnenja, da je bil po vsej verjetnosti okužen že sadilni material. Bolezen po besedah Arnečiča izbruhe komaj med tri do pet leti, do takrat pa znakov okužbe ni moč opaziti.
V Zavrču veliko zapuščenih državnih vinogradov
Vinogradniki med drugim opozarjajo na zapuščene vinograde v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Kot smo neuradno izvedeli, so v Cirkulanah ti državni vinogradi dobro obdelani, drugače pa je v završki občini, kjer večina najemnikov teh površin ne obdeluje. Po neuradnih informacijah so jih vzeli v najem samo zato, da dobijo subvencijo, dejansko pa so zaraščeni. Te površine so leglo plevela in bolezni, ki jih potem veter širi na sosednja zemljišča.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
