V hiši, kjer je Cankar pisal Lepo Vido, zdaj dišijo pice
V starem trškem jedru Svete Trojice je svoja vrata odprla Lepa Vida, Hiša zgodb in okusov.
Hiša na naslovu Trojiški trg 10 ni le ena od trojiških stavb, ki so bile večinoma zgrajene v 19. stoletju, ampak je mnogo več. Prežeta je namreč z zgodovino in slovensko besedo. V njej je nekaj časa živel zdravnik, pisatelj in humanist Alojz Kraigher, ki je tam pol leta gostil našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. Redki vedo, da je zadnja Cankarjeva drama Lepa Vida nastala prav v času umetnikovega bivanja v Sveti Trojici.
Prevzeti klasicistično stavbo s takšno dediščino je nedvomno resna odgovornost in velik zalogaj, še posebej, če želi kupec ohraniti vsaj del njene nekdanje veličine. A prav to je bila želja novih lastnikov, zakoncev Stojisavljević, ki sta hišo vzljubila takoj, ko sta jo zagledala na fotografiji nepremičninske agencije. Kot je znano, se je Cankar zavzemal za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, zato se zdi, da je v njuni selitvi v Sveto Trojico kar nekaj simbolike –Zoran namreč prihaja iz Črne gore, Sandra pa s Hrvaške.
Zoran Stojisavljević je gostinec, natančneje picopek. V Sloveniji živi že vrsto let, in to na različnih koncih; nazadnje je bil v Lenartu, kjer je vodil Zokijevo špajzo s hitro hrano. Sandro, profesorico angleščine in pedagogike, pa je k nam pred šestimi leti pripeljala ljubezen.
Jedi z imeni literarnih junakov
»Iskala sva nekaj, kar bi lahko bilo najin dom in najina služba obenem. In tako sva našla to hišo, ki bo zdaj kmalu najina leto dni,« pripovedujeta.
»Najprej sva si uredila domovanje v zgornjih nadstropjih, nato pa sva se lotila pritličja, kjer je bil nekoč Cankar bar. Želela sva ustvariti prostor, v katerem se bodo gostje počutili prijetno, pravzaprav domače, kot da so prišli k nama na obisk.«
To jima je odlično uspelo, saj je v prostoru s toplimi barvami, oblazinjenimi stoli, sedežnimi nišami ob oknih, ognjem, ki plapola v peči, in starimi slovenskimi popevkami, ki v ozadju dopolnjujejo vzdušje, res zelo prijetno in domače.
Ime po Cankarjevi Lepi Vidi je logična izbira; kaj pomeni dodatek Hiša zgodb in okusov, pojasnjujeta sama: »Veliko sva razmišljala, kaj bo to: bar, slaščičarna, gostilna, picerija, kavarna … a nič od tega ne drži v celoti. Lepa Vida je predvsem namenjena tistim, ki si zaželijo dobro kavo ali kakšno drugo pijačo, ob tem pa lahko v miru poklepetajo s prijateljico ali prijateljem. Zraven paše kakšen kos peciva, zato tudi ta ne bo manjkal. Pa bo to dovolj, sva se vprašala.«
Zato sta ponudbi dodala še pice, ker je Zoran picopek. Ker je že vse povezano z zgodovino in literaturo, so tudi pice malce posebne. Tako gost ne bo mogel naročiti pice margerite, štirih letnih časov, vražje, kraške, morske …, ampak bo izbiral med picami, ki so poimenovane po Cankarjevih in Kraigherjevih delih in njunih literarnih junakih.
Stalna razstava v preddverju
»Pod vsako pico piše, od kod njeno ime in iz česa je sestavljena. Margeriti je tako najbolj podobna pica francka, poimenovana po Francki, junakinji Cankarjevega romana Na klancu,« pojasnjujeta.
»Na jedilnem listu se prepletajo okusi, literatura in spomin na hišo, ki jih povezuje. Zato sva Lepi Vidi dodala ime Hiša zgodb in okusov, dr. Marjan Toš, dober poznavalec lokalne zgodovine, pa je v preddverju stavbe postavil stalno razstavo o preteklosti hiše, nekdanjih prebivalcih in Sveti Trojici.« Ker je stavba spomeniško zaščitena, jo je treba obnavljati v skladu s spomeniškovarstvenimi pogoji. »Še veliko dela naju čaka, od nove strehe do obnove fasade. Počasi, pa bo vse,« pravita. »Bojda se nam v kratkem obeta razpis za sofinanciranje obnove trškega jedra, na katerega se bova vsekakor prijavila.«
Trojičani so ju lepo sprejeli. »Najin cilj ni v denarju in velikih zaslužkih, sva precej skromna v svojih pričakovanjih. V lokalu bova delala sama, morda nekega dne tudi sin, ki se uči za kuharja. Prednost dajeva dobremu počutju. Prepričana sva namreč, da sva bogata že zdaj – poglejte, v kako lepem kraju živiva, in to v taki hiši, do katere čutiva globoko spoštovanje,« sta sklenila sogovornika.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.