»Tako slabo, kot je pri prašičih, ni v nobeni panogi«
Matej Šmigoc je oče treh sinov, starih štiri, šest in osem let, mladi prevzemnik prašičerejske kmetije iz Muretincev, ki je z lanskimi volitvami v organe zbornice stopil tudi na pot kmetijske politike. »Osnovna želja je bila, da se zgodijo neke spremembe,« je odločitev za kandidaturo pojasnil Šmigoc.
Diplomant kmetijske fakultete Matej Šmigoc je četrta generacija na kmetiji v Muretincih, in kot pravi, dvoma o prevzemu kmetije ni bilo, saj mu je bilo kmetovanje privzgojeno že v mladosti in je že od zgodnjega otroštva vpet v delo na kmetiji. Z ženo Tadejo, sicer profesorico matematike in biologije, skrbita za dve kmetiji, saj je tudi žena prevzemnica kmetije od svojih staršev. Skupaj obdelujeta 90 hektarjev zemlje, redita 35 plemenskih svinj z zaključeno rejo, piščance za končne potrošnike, purane in v času martinovega še race. »Zaposlena sva midva z ženo, ob tem pa še moj oče ter ženina starša. Za zdaj zmoremo, morda za kakšno opravilo potrebujemo le kakšen dodaten dan v primerjavi z drugimi,« je dejal Šmigoc.
Še to malo prašičev ostaja v hlevih
Odkupne cene prašičev so sredi januarja padle za tretjino in številni prašičerejci se soočajo s polnimi hlevi za zakol doraslih pujskov. »Imamo 35 plemenskih svinj in zaključeno rejo, kar pomeni, da spitamo pujske do dogovorjene teže in jih nato prodamo mesarju iz okolice, to je mesarstvo Spirala. Na srečo ga imamo, sicer bi imeli še večje težave, ker rejci nimajo kam s prašiči. Največja klavnica pri nas naj bi klala zgolj 300 prašičev na teden, kar je v potrošnji poraba enega dne, ostalega ne prevzame.«
Slednje je absurdna situacija.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
