Arhiv Štajerskega Tednika

Iz tabele, ki jo prilagamo, je moč razbrati, da se je od leta 1991 ekstenzivna vzgoja sadnih dreves bistveno zmanjšala: jablan je ostalo le še dobra tretjina, sliv je za več kot polovico manj, enako tudi hrušk. Približno za polovico se je zmanjšalo število ekstenzivnih dreves orehov in češenj.

Kmetje so prve travniške sadovnjake zasadili v 17. stoletju, in sicer na manj uporabnih zemljiščih in strmejših legah v bližini svojih hiš. »Zasadili so jih z različnimi vrstami sadja, ki je služilo za samooskrbo s sadjem in predelavo viškov v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje. Obhišni vrtovi so domačije poleti varovali pred vročim soncem, pozimi pa pred mrzlimi vetrovi ter obenem zemljišča ščitili pred erozijo. Gospodarji so sprva sami poiskali divjake v naravi in nanje cepili različne sorte iz okolice, šele kasneje so k nam začele prihajati tuje sorte iz različnih dežel,« pripoveduje Janez Gačnik iz davnega leta 1921 ustanovljene Zveze sadjarskih društev Slovenije in dodaja, da se je travniško sadjarstvo najbolj razvilo na Štajerskem, od koder so zlasti jabolka izvažali tudi v tujino.

V zadnjih letih je bilo izvedenih nekaj uspešnih projektov za oživitev travniških sadovnjakov. Med njimi je projekt Life to grasslands oziroma ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji. Sicer pa se Slovenija pridružuje akciji ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter dnevu travniških sadovnjakov. Primere dobrih praks za ohranitev travniških sadovnjakov, ki jih je tudi pri nas vse manj, bodo tako od zdaj vsakega 30. aprila javnosti predstavljali na pobudo ljubljanske biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije.

Podatki o ekstenzivnih sadnih drevesih v Sloveniji

	1991	2000	2010	2020
Jablane	1.005.787	798.419	670.521	391.629
Slive	496.503	357.098	290.226	198.527
Hruške	290.155	236.576	220.993	119.372
Oreh	149.448	149.547	150.743	89.951
Češnje	134.003	116.691	130.074	71.992

Vir: Surs

Preberite več v Štajerskem Tedniku