Slovenija na repu Evrope tudi zaradi starokopitnosti starokopitnosti gospodarjev kmetij
Le 4,6 % gospodarjev kmetij v Sloveniji je mlajših od 35 let, opozarjajo v Zvezi slovenske podeželske mladine. Posledično se sprašujejo, kdo bo v prihodnosti še prevzemal kmetije, saj na vsakega mladega prevzemnika trenutno prihaja kar 12 kmetov, starejših od 55 let. Generacijska pomladitev slovenskih kmetij mora biti ena glavnih politik kmetijskega ministrstva, a žal so prvi rezultati razpisov za mlade prevzemnike izrazito klavrni.

S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse evropske države, saj je le 11 % imetnikov kmetij mlajših od 40 let – torej mladih kmetov, Slovenija pa je za nameček pri repu evropskih držav z neugodno povprečno starostjo kmetij.
Povprečna starost gospodarja 60 let
Povprečna starost slovenskega gospodarja kmetije je okrog 60 let, s čimer ne moremo biti zadovoljni, pravi Rozka Saje z agencije za kmetijske trge. »Starejši gospodarji niso tako odzivni na novosti, inovacije, ob tem starost vpliva na produktivnost in tudi ekonomski vidik samih kmetij. Menim, da če bodoči gospodar ali gospodarica do 30. leta ne dobi priložnosti, da ambicioznost, načrte ali poslovno idejo na svoji kmetiji razvije in izpelje, si bo verjetno poiskal priložnost nekje drugje. Prepozni prenosi kmetij so naporni za obe generaciji – starejšo in mlajšo.« A razlogov za pozen prenos kmetije na naslednike, če ti sploh so, je več. Eden je nestanovitno ekonomsko okolje – visoke cene reprodukcijskega materiala, kmetijske mehanizacije ter nihajoče odkupne cene, drugi relativno nizke pokojnine kmetov, tretji navezanost na zemljo in kmetijo – ustvarjeno delo.
Slednjemu pritrjuje tudi Simon Bela s kmetije Bela v Zgornji Senarski v občini Sveta Trojica, ki je sicer primer uspešnega prenosa kmetije na mlado generacijo. Zakaj več mladih oz. nosilcev kmetij ne razmišlja tako kot družina Bela? »Spremenili so se pogoji, največji izziv pa je staromodnost starejših, ki razvoja oz. vodenja kmetije ne zaupajo mladim,« meni mladi kmet Simon Bela.
Preberite več v Štajerskem Tedniku