Podravje: Mladi vedo, kam gredo trendi v kmetijstvu
Čeprav že leta govorimo o pomenu ekološkega kmetovanja, ki pomeni način kmetovanja z upoštevanjem ravnovesja v sistemu tla-rastline-živali-človek in zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije v njem, pa se v Sloveniji ne razvija tako kot drugod.
Po statističnih podatkih se je število ekoloških kmetij v Sloveniji od leta 2018 na 2019 sicer povečalo za pet odstotkov, za sedem odstotkov so se povečale tudi površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi. Višje je bilo število posameznih vrst živali v ekološki reji in večji ekološki pridelek grozdja, manjši pa je bil izplen ekološkega sadja in zelenjadnic. Za kar 21 odstotkov se je zmanjšalo število kmetijskih gospodarstev v tako imenovani preusmeritvi.
Z ekološkim kmetovanjem zaostajamo
Dr. Martina Bavec, profesorica na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede ter tudi sama ekološka kmetovalka, pravi, da Slovenija sodi med redke države, v katerih ekološko kmetijstvo ne napreduje, kot bi moralo po strategijah. »Vzroki tičijo v številnih napačnih preteklih odločitvah, izrazito pa mu je nenaklonjena tudi še vedno aktualna finančna perspektiva, zaradi katere se evropska kmetijska zgodba nadaljuje takšna, kot pač trenutno je.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
