Obnova gradu Borl: Se bo očaku nad Dravo priložnost znova izmuznila?
Ko smo že mislili, da se gradu Borl le obeta svetlejša prihodnost, so se stvari ponovno zapletle. V letošnjem in prihodnjem letu naj bi z okoli 1,5 milijona evrov obnovili desni trakt grajskega poslopja (zunanje dvorišče ter poročno in viteško dvorano), kjer bi postavili razstavo naravovarstvenih vsebin. Zdaj je jasno, da bo do sanacije prišlo le, če bodo našli primernega upravljavca gradu. V nasprotnem primeru … bo denar šel drugam.

Po izvedeni obnovi bi moral biti Borl za javnost odprt. Na Ministrstvu za kulturo (MK) se s tem ne nameravajo ukvarjati, zato za grad v državni lasti in s statusom kulturnega spomenika državnega pomena iščejo primernega upravljavca. Na pogovor so doslej ločeno povabili predstavnike Občine Cirkulane in člane Društva za oživitev gradu Borl (DgB), ni pa znano, ali so grad v upravljanje doslej ponudili še komu drugemu. Župan Cirkulan Janez Jurgec je na majski seji občinskega sveta komentiral: »Zdelo se mi je smešno, da nas sklicujejo posebej, kot bi bili sprti med seboj. Predlagal sem, da se odslej sestajamo skupaj, tudi dopis ministrstvu smo sestavili skupaj.«
Jurgec je pojasnil, da sta možnosti v osnovi dve: upravljanje gradu bi lahko z ustanovitvijo javnega zavoda prevzela cirkulanska občina ali pa, pod nekoliko drugačnimi pogoji, DgB, ki na področju kulture deluje v javnem interesu. Prvo možnost je v celoti izključil: »Ustanovitev javnega zavoda za našo občino predstavlja velik problem. V občinskem proračunu je letos okoli 1,7 milijona evrov primerne porabe, od tega je okoli 1,2 milijona evrov fiksnih stroškov. Po mojih grobih izračunih bi okoli 30.000 evrov stal že direktor novoustanovljenega javnega zavoda, še okoli 50 ali 60 tisočakov bi znašali letni stroški (elektrika, voda, sanitarije, smeti, urejanje okolice, vzdrževanje opreme itd.). Na MK sem jasno in glasno povedal, da je to za občino preveč in je skoraj neizvedljivo.«
Priznal je, da bi bilo z dejavnostmi na gradu mogoče tudi kaj zaslužiti, vendar obenem opozoril: »Del teh sredstev bi morali nakazovati MK. Kaj torej ostane? Verjetno se niti fiksni stroški ne bi pokrivali. Tako občina kot društvo bi sicer lahko sodelovala na različnih razpisih, vendar to ni zanesljiv vir …« Poudaril je, da je milijon in pol evrov sicer veliko denarja, vendar tudi stroški v petih letih ne bi bili zanemarljivi. Na občini so zato skupaj z DgB pripravili dopis ministrstvu, da je grad v upravljanje pripravljeno sprejeti društvo, občina pa ga pri tem podpira.
Kdo bi vračal denar?
Takšna rešitev ni sprejemljiva
Netopirji ne bodo več edini prebivalci gradu?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se