Občina bi lahko subvencionirala zbiralnike deževnice za gospodinjstva
Pobuda mestnega svetnika Sergeja Ivanuše je gotovo na mestu, a odpira tudi več vprašanj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Ivanuša je namreč predlagal, da bi Mestna občina Ptuj lahko po vzoru malih čistilnih naprav gospodinjstvom finančno pomagala tudi pri nakupu zbiralnikov deževnice, še zlasti v luči dejstva, da bo vse več daljših sušnih obdobij.
»Trenutno se na Ptuju velika večina deževnice s streh steka neposredno v kanalizacijski sistem, kar ob močnem deževju povzroča preobremenitev omrežja, v sušnih obdobjih pa občani za zalivanje zelenic in vrtov porabljajo dragoceno pitno vodo. Predlagam, da v proračunu za naslednje leto vzpostavimo namensko proračunsko postavko za sofinanciranje nakupa in vgradnje zbiralnikov deževnice za gospodinjstva. Omogočili bi 50-odstotno sofinanciranje zbiralnika in črpalk, do zneska 500 evrov. Deloma bi razbremenili kanalizacijski sistem, ohranjali količine pitne vode in finančno razbremenili občane pri strošku vodooskrbe,« razmišlja Ivanuša.
V Komunalnem podjetju (KP) Ptuj so odgovorili, da je ponovna raba deževnice smiselna in pravilna usmeritev. »Zlasti za namene, kot so zalivanje zelenic in vrtov ter druge primerne uporabe v gospodinjstvih. Takšna raba prispeva k zmanjševanju porabe in trajnostnemu ravnanju s pitno vodo.« Dodali so še, da je pri rabi deževnice potrebna previdnost. Zalivanje, sanitarna voda za izplakovanje sanitarij in pranje perila niso problematični. Ne sme pa priti deževnica v stik s sistemom pitne vode, prav tako je ni priporočljivo uporabljati za umivanje oziroma tuširanje.
Kako potem obračunati kanalizacijo?
Z vidika Komunale je koriščenje deževnice za izplakovanje sanitarij, umivanje in pranje perila lahko problematično, saj gre v omenjenih primerih kot odpadna voda v kanalizacijski sistem. Ker pa se kanalizacija obračunava glede na porabo pitne vode (po števcu), odpadne vode, ki nastane iz deževnice ali lastnega studenca, ni moč zaračunati (ker ne teče čez števec). »Gre za znan sistemski problem, saj trenutna metodologija obračunavanja storitev večinoma izhaja iz porabe pitne vode, ne pa iz dejanskega dotoka v kanalizacijo. Posledično se stroški odvajanja in čiščenja takšne odpadne vode posredno prevalijo na “prave uporabnike”, torej na tiste uporabnike, ki odvajajo odpadno vodo iz merjenega vira (javnega vodovoda) in redno plačujejo storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Ti uporabniki tako finančno pokrivajo tudi del obremenitev, ki nastanejo zaradi odpadne vode iz drugih, neobračunanih virov, kar z vidika pravičnosti in enakopravne obravnave uporabnikov ni optimalno.«
Možno je sicer, da bi občine spremenile odloke in vanje vključile stroške ravnanja z deževnico. V tem primeru bi oblikovali tudi vir za čiščenje odpadne vode, ki bi nastala iz deževnice.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
