Arhiv Štajerskega Tednika

Obnova malega gradu je bila sestavni del t. i. projekta Ptujske trojke, edinstvenega projekta prenove na Ptuju. O tem smo se pogovarjali z arhitektom in urbanistom Marjanom Berličem.

„V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila v občinskih načrtih revitalizacije starega mestnega jedra za Mali grad določena nova namembnost. Za zgodovinsko, arhitekturo in urbanistično pomemben stavbni kompleks je bila predvidena celovita prenova za potrebe ptujske knjižnice, ki je takrat domovala v ptujskem minoritskem samostanu. Temeljita prenova že močno dotrajanega malega gradu se je začela s kulturnim programom, imenovanim Ptujska trojka, ki je zajemal celovito prenovo minoritskega samostana z rekonstrukcijo cerkvene ladje ter preselitvijo pošte in knjižnice. V ta namen so bila zagotovljena sredstva občinskega in republiškega proračuna, kulturnega sklada ter sklada za prenovo. Veliko zaslug za zagon Ptujske trojke je imela Kristina Šamperl Purg. Objekt je bil v začetku prenove star že čez 700 let in močno dotrajan. Pred posegom so bile izvedene obsežne arheološke raziskave, ki so dale veliko arheološkega materiala iz vseh obdobij zgodovine mesta, od Rima do danes. Na osnovi arheoloških izkopavanj in sondiranj je bil narejen konservatorski program, ki je bil z novimi spoznanji, nastalimi ob odpiranju objekta, sproti noveliran, ob stalnem sodelovanju s spomeniško stroko in skupnim reševanjem najprimernejših rešitev,“ je povedal Marjan Berlič.

V procesu sanacije je bila ohranjena kakovostna dekorativna ulična in zahodna fasada, za notranjo dvoriščno fasado pa je bilo glede na ohranjene podatke in novo reprezentančno funkcijo objekta sklenjeno, da se ji vrne podoba, kakršna je bila do prenove v 19.

Preberite več v Štajerskem Tedniku