„Kmetje smo sami krivi za prodajo živilske industrije“
Kakšna prihodnost v luči tehnoloških izboljšav, umetne inteligence in laboratorijsko proizvedene hrane čaka slovenskega in evropskega kmeta, je izjemno težko napovedati. Čeprav država in Evropska unija kmetijsko dejavnost neposredno finančno podpirata, pa volja za kmetovanje med mladimi usiha. Kot je bilo slišati na zadnji seji sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ), je za zdaj interes za kandidature za jesenske zbornične volitve izjemno slab.
Nenehni boj z birokratskimi mlini, pogoji dela, vezani na nacionalno zakonodajo in globalno dogajanje, na primer energetsko krizo, vojne …, niso edina ovira, s katero se pri gospodarjenju srečujejo kmetje. Ena večjih težav je nestalnost oziroma nihanje odkupnih cen pridelkov in živine. Žetev se bliža in če bo vreme še naprej ugodno, se je nadejati vrhunske letine pšenice. A kam jo bodo prodali, se sprašujejo kmetje, saj so skladišča v Evropi in Sloveniji polna ukrajinske pšenice. „Jo bomo mar prodajali Perutnini za krmo po ceni 70 evrov?“ je spraševal eden večjih poljedelcev s Ptujskega polja Franc Obran. Mlinarji je bodo nekaj zagotovo odkupili, a je vprašanje, koliko, saj se vsi zaradi konkurence ozirajo za cenejšimi surovinami.
Sklad Panviti predčasno podaljšal zakupne pogodbe
Naslednji žulj je tuje lastništvo agroživilskih podjetij. „Kmetje smo imeli 45 odstotkov slovenske živilskopredelovalne industrije in vse izgubili. Dvigovali smo roke, sebi lahko pripišemo krivdo, da je prišlo tako daleč,“ je bil oster Milan Unuk s kidričevskega konca. Lastniški deleži, ki so jih imele zadruge v živilskopredelovalni industriji v začetku privatizacije, so se skozi leta dejansko izgubili oziroma zvodeneli (npr. slabitve kapitala, dokapitalizacije, prodaja delnic …).
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
