Kmetijstvo: »Če je gospodarica slabe volje, šepa tudi vse drugo«
Anketa o položaju kmečkih žensk je pokazala, da jih kar 17 % doživlja nasilje, 35 % jih nima lastnega dohodka, 9 % pa niti svojega transakcijskega računa. Raziskava je tudi pokazala, da je delitev dela na kmetiji še veno tradicionalno razdeljena glede na spol, vendar pa se te stvari spreminjajo pri mlajši generaciji kmetovalcev. Društva kmečkih žena, ki delujejo praktično v vsaki vasi, pa vse te ženske združujejo in ob tem, da ohranjajo kulturno dediščino tudi opozarjajo na svojo vlogo na kmetiji.

Gospodinjska opravila na kmetiji še vedno v domeni žensk
Ravno pomanjkanje časa je največja slabost kmečkega življenja. Kot negativno ženske izpostavljajo tudi težko delo in ekonomska odvisnost. Prednost življenja na kmetiji pa je po njihovem mnenju svoboda, stik z naravo, zdrav načinu življenja in biti sama svoja šefinja. To je pokazala raziskava o položaju kmečkih žensk, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo na podlagi anketnega vprašalnika. Iz odgovorov pa je tudi razvidno, da je delitev dela na slovenskem podeželju precej tradicionalna. Kar 91 % žensk pomiva posodo, 90% jih pripravlja hrano, v veliki večini pa tudi nakupujejo in skrbijo za vrt. V moški domeni ostajajo dela s stroji in skrb za govedo, vendar pa je razlika v odstotkih bistveno manjša. Ženske tako že vstopajo na polje tradicionalno moških opravil, obratno pa ne. Bolj izenačeno je deljenje dela med mlajšimi. Raziskava je tudi pokazala, da se mlajši kmetovalci pogosteje skupaj odločajo o investicijah.
Marija Metličar, ki že vrsto let dela kot kmetica in vlogo kmečkih žensk spremlja tudi v društvu je prepričana, da so ženske na kmetiji zelo pomembne in da pogosto opravijo kar tri četrtine dela. »Če je gospodarica slabe volje, šepa tudi vse ostalo in to se najprej pozna v krožniku,« se pošali in doda, da je v tem precej resnice.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se