Kadrovska kriza v obrti: mojstrov ni več, cene storitev v nebo
Mojstre je vse težje dobiti. To je stavek, ki ga danes spremlja vsako načrtovanje gradnje ali popravila. Priklicati krovca, električarja ali mizarja je misija nemogoče.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Tudi kadar mojstra dobimo, je ta praviloma zaseden več mesecev vnaprej, čakalne dobe so dolge, cene storitev pa vztrajno naraščajo.
Stanje na področju obrtništva je vse bolj alarmantno, razlogi, zakaj je do tega prišlo, so različni. Eden ključnih je upad zanimanja mladih za poklicne programe, hkrati pa tudi plače vse pogosteje niso več zadosten motiv za zaposlitev v obrtnih dejavnostih. V praksi se obrtniki srečujejo s paradoksom, da kljub ponudbam od 2.500 do 3.000 evrov neto plače delavcev ne dobijo.
To še posebej velja za kuharje, strokovnjake v gradbeništvu in avtoprevoznike, kjer je pomanjkanje kadra najbolj izrazito. Mladi se raje odločajo za drugačne oblike zaposlitve ali odhajajo v tujino, kjer vidijo večjo stabilnost in boljše delovne pogoje.
Težave dodatno poglablja dejstvo, da se bo v prihodnjih letih velik del izkušenih obrtnikov upokojil, naslednikov pa nimajo. Posledično se obrti zapirajo, znanje pa se izgublja. Obeti za prihodnost niso spodbudni.
Po nekaterih napovedih bomo obrtnike sicer še imeli, vendar jih bo premalo, njihove storitve pa bodo vse dražje. Kljub hitremu razvoju tehnologije in umetne inteligence teh del ni mogoče nadomestiti. Še vedno bo namreč potrebna človeška roka, ki bo zgradila hišo, napeljala elektriko in opravila druga ključna obrtna dela.
Po delavce v tujino
Na območju UE Ptuj deluje približno 2.000 podjetnikov, ki se ukvarjajo z različnimi obrtniškimi dejavnostmi. Velika večina se jih sooča s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile.
Boris Repič, direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ptuj, je poudaril, da je kadrovska stiska najbolj izrazita v gradbeništvu, kovinarstvu, lesarstvu, prometu in gostinstvu. Zaradi pomanjkanja domačega kadra so številni obrtniki že prisiljeni iskati delavce v tujini, tudi v tretjih državah. A takšna rešitev ni (vedno) najbolj ustrezna za naše okolje.
»Delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije praktično ni več. Hrvaška nas je po plačah že prehitela, ker so tam davčne obremenitve nižje, delavci z juga pa se odločajo za Avstrijo ali Nemčijo. Tem državam Slovenija ni več konkurenčna,« je povedal Repič. Po njegovih besedah se težava ne konča pri plačah. »Slovenci določenih del preprosto ne želimo več opravljati. Tudi če gre za dobro plačano delo, se ljudje ne odločajo za zaposlitev pri obrtnikih,« je opozoril.
Težko je vedeti, kaj je poštena cena
Več v aktualni izdaji Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
