Arhiv Štajerskega Tednika

Pomeni namreč grožnjo za obstoj malih in srednje velikih kmetij, katerih hlevi so večinoma še vedno grajeni za sistem vezane reje. Če hočemo narediti korak k še boljši skrbi za živali in racionalizirati delo na kmetiji, ki ga omogoča prosta reja, poleg tega pa za to dobiti še sredstva, nič lažjega, porečete, se bodo kmetje že prilagodili. A ni tako preprosto.

 »Od nekdaj sem zagovarjal prosto rejo; ko sem v hlevu še tudi sam imel krave, sem razmišljal o prehodu z vezane na prosto, a težave so v hlevih. Ti so grajeni namensko, zato se prostorov ne da kar preurediti v povsem drugačen način bivanja, kot je pri prosti reji. Pri vezani reji se pri živali vse dogaja v njenem 'boksu', v njenem stojišču, v hlevu za prosto rejo pa so neke vrste oddelki: krmilni hodnik, ležišča, molzišče. Večina naših kmetov tudi nima izključno vezane reje, ampak vezano pozimi, čez leto pa čez dan prosto, ponoči pa vezano. Če bo vezana reja res prepovedana, bodo morali kmetje zgraditi nove hleve, kar je ogromna investicija in bo gotovo pomenila konec za mnoge male kmetije. Še nikdar namreč nisem videl hleva za prosto rejo pri kmetu z desetimi kravami,« pravi Ivan Brodnjak, ptujski kmetijski svetovalec.

 Dve tretjini kmetij s klasično rejo

Preberite več v Štajerskem Tedniku