Država in državne institucije šikanirajo občine
V Žetalah so s spremembami občinskega prostorskega načrta, v katerega so želeli umestiti pet novih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš ter šest kmetijskih objektov, začeli pred devetimi leti. Več let so se borili tudi za vsega 90 arov veliko obrtno cono v Dobrini, za katero so poiskali zahtevana nadomestna kmetijska zemljišča, sedaj pa so prejeli negativno mnenje.
Župan Anton Butolen brez dlake na jeziku pove, da je največja cokla Halozam državna prostorska politika, ki ne dopušča razpršene gradnje, čeprav je slednja avtohtona oblika poselitve na tem območju. Dodatno pa morebitne interesente za bivanje v tem predelu države odganjajo predolgi postopki sprememb prostorskih načrtov. V Žetalah so spremembo občinskega prostorskega načrta začeli aprila 2016, med pobudami je bila tudi sprememba namembnosti 1,6 ha kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, za ureditev obrtne cone v Dobrini. »S pomočjo občanov smo zbrali nadomestna zemljišča, kot veleva zakonodaja, torej po občini smo nabrali 1,6 ha stavbnih zemljišč, ki so jih bili občani pripravljeni vrniti v kmetijska. Kmetijsko ministrstvo je ocenilo, da zamenjava ni ustrezna, saj da naša zemljišča zaradi razdrobljenosti niso enake kakovosti kot tista v Dobrini. Kasneje je bilo rečeno, da bi lahko ustrezalo 90 arov zemljišč, zaprosili smo ponovno za mnenje sklada, slednji nas je napotil na kmetijsko ministrstvo, kjer pa smo ponovno prejeli negativno mnenje. Dodatno se je zataknilo še zaradi zahteve po vodni študiji v Dobrini, ki smo jo tudi naročili in plačali.« Na občini so tako sklenili, da se odpovedo ideji obrtne cone v Dobrini, da bi lahko vendarle zaključili postopek sprememb OPN.
Zadostili pogojem, a vseeno zavrnjeni
Preberite več v Štajerskem Tedniku
