Arhiv Štajerskega Tednika

»Letošnja letina tako koruze za silažo kot za zrnje je odlična,« je povedal Brodnjak in svojo izjavo podkrepil s številkami: »Na težjih tleh so nekateri kmetje naželi tudi do 15 ton suhega zrnja po hektarju, sicer pa so pridelki nad 10 ton po hektarju. Na peščenih tleh bi lahko bili pridelki še večji za vsaj dve toni po hektarju, če bi kmetje posevke namakali. Sicer pa so te količine po lanski žetvi, ko so bile količine za polovico manjše, in po katastrofalni letini žita, obliž na rane, še posebej ob dejstvu, da odkupna cena suhega koruznega zrnja ni mnogo nižja od odkupnih cen pšenice ter da je koruzno zrnje zdravo,« je dejal. Tako je na njivah že mogoče opaziti tovornjake, ki čakajo na rumena koruzna zrna, ki bodo najverjetneje v velikih količinah odpotovala v Italijo, seveda pa tudi kmete, ki bodo zrnje porabili na domačih kmetijah. »Zrnje silirajo predvsem prašičerejci, pa tudi govedorejci. Če je zrnje presuho (pod 20 % vlage), je pomembno, da se silos po vrhu polije z vodo, da se naredi skorja, in da se dobro pokrije in obteži po celi površini. Najpomembneje pa je, da je odvzem silaže v globino vsaj 7 cm pozimi in 14 cm poleti. Druga možnost pa je tudi skladiščenje zrnja v CO₂ silosih, za kar se odločajo predvsem večji kmetje.«

Pet mesecev dela in en dan spravila

Preberite več v Štajerskem Tedniku