Bi imeli v rodbinskem grbu leva, samoroga ali kurenta?
Vsi poznamo državne in občinske grbe, najbrž tudi kakšnega iz zgodovine. Manj znano je, da se lahko za lastne grbe odločijo tudi krajevne skupnosti, razna društva in združenja ter celo podjetja. V zadnjih letih po svojem grbu hrepeni celo vse več posameznikov in družin – tudi rdeče, ne le modre krvi.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Register grbov Slovenije je razdeljen na tri dele, saj zajema teritorialne, korporacijske in rodbinske grbe. Med teritorialne grbe poleg grbov vseh slovenskih 212 občin sodijo tudi grbi posameznih krajevnih skupnosti, za svoje grbe so se doslej odločili le v Orehovljah, Ostrožnem in Petrovčah. Z registriranimi grbi se ponašajo tudi tri slovenske korporacije oz. združenja: društvo Heraldica Slovenica, Plnada – zgodovinska hiša v Železnikih in Športno društvo Breginjski kot. Registriranih rodbinskih grbov je v naši državi trenutno 16, niti ena od družin ni iz Spodnjega Podravja.
Predsednik heraldičnega, genealoškega in veksikološkega društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek je opozoril, da večina izdelanih grbov ni registriranih, zato je njihovo število težko natančno poznati: »Predvidevam, da je pravilnih novih grbov rodbin in društev okrog sto.« Občinske, korporativne, cerkvene in osebne grbe strokovno izrisuje tudi sam.
»Bistveno pri grbih je, da morajo biti izrisani in opisani v skladu s heraldično teorijo, da nosijo jasno sporočilo, so izraziti in preprosti, z barvno jasno podano vsebino, ter seveda unikatni, kar je predpogoj,« je razložil grboslovec.
Ptujski grb nima bele, temveč srebrno podlago
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
