ČG

Montaže tam ni že od februarja, tako da tudi končnih izdelkov ne proizvajajo več. V Rajšpovo ulico 16 smo se odpravili s precej negotovosti in mešanimi občutki: ali bomo sploh smeli stopiti na drugo stran ograje, se srečati in pogovoriti z delavci, nam bodo sploh kaj povedali, si upali z resnico na plan ...?

Na vhodu se nam je pridružil sindikalni zaupnik, dolgoletni sindikalist Franc Šuen in vstopili smo. Z obrazov še zaposlenih je bilo kaj kmalu mogoče razbrati, da smo vse prej kot dobrodošli, vendar so bili nekateri kljub temu pripravljeni za pogovor, čeprav jih je čakalo še veliko dela.

Z žalostjo in olajšanjem hkrati so govorili o podjetju, ki jim je dolga leta dajalo kruh. Spoštljivo, predvsem o zadnjem najemniku, madžarskem Haldexu, ki ga kar niso mogli prehvaliti. Do zadnjega julija jih bo delalo še vseh 29.

Med njimi so tudi manj zaposljive ženske, starejše od 50 let. Zaskrbljene, ali bodo pri teh letih še kje dobile delo in ali ga bodo še sploh lahko opravljale. Prav vse, s katerimi nam je vendarle uspelo izmenjati nekaj besed, so v podjetju v Rajšpovi pustile večji del življenja in svoje ustvarjalne energije. Enolični gibi in prav taka drža pač naredijo svoje.

Zadnje dni naj bi bilo pritiskov več, ker mora biti delo končano. “Težko že zmoremo,“ sta priznali dve izmed še zaposlenih delavk. „Ljudje napisano v časopisu razumejo povsem drugače,“ je povedala ena od njiju in dodala, da so lahko tudi privoščljivo nesramni.

Pohvale madžarskemu najemniku podjetja

Zazdelo se je, da je stečaj Agisa Technologies bolj kot moške prizadel ženske ... Moški, s katerimi nam je uspelo govoriti, so se morda malce bolj opogumili ali pa samo zatajili prava čustva po vseh letih negotovosti, ki so jo doživljali. Vsi, od prvega do zadnjega, so bili presenetljivo zadovoljni z madžarskim najemnikom. “Izpolnil je vse obljube, ki nam jih je dal. Tudi dopust bomo imeli plačan. Ne, ker bi zahtevali, ampak so se tako odločili sami,“ so povedali. In prav vsi, s katerimi smo govorili, se že bližajo upokojitvi, tako da bodo najverjetneje, čeprav z grenkim priokusom, pristali na zavodu za zaposlovanje, če ne bodo še pred koncem poletja našli kakšnega dela po toliko letih „zvestobe“ enemu delodajalcu ...

»Kaj, brez službe si? Kako pa boš plačala položnice?!«

Več v Štajerskem tedniku

Preberite še