Zakaj lahko delavci z nizkimi plačamo ostanejo brez 200 evrov kriznega dodatka
Konec lanskega leta je v veljavo stopil sedmi protikoronski zakon (PKP7), s katerim vlada blaži socialne in ekonomske posledice epidemije. Zakon med drugim predvideva izplačilo kriznega dodatka 200 evrov delavcem, ki delajo in ne prejemajo dvakratnika minimalne plače, torej tistim z nižjo plačo od 1.881 evrov bruto.
Na prvi pogled je v zakonu zapisano določilo 85. člena PKP7 videti jasno in enostavno: »Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.«
Prve dni novega leta je sledilo pojasnilo Fursa in ministrstva za finance, ki nekaterim dodatek odreka. In sicer delavcem, ki so decembra prejeli še 13. plačo, božičnico ali nagrado za poslovno uspešnost ter s tem presegli prag dveh minimalnih plač. »Žal je pristojno ministrstvo zavzelo stališče, da se pri zadnji izplačani plači (če je to novembrska) upošteva tudi celotni znesek poslovne uspešnosti, izplačan novembra ali decembra, ki pa ga ni moč razdeliti na dvanajstine, četudi je bil izplačan za celo leto.
Po mnenju Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ptuj in Obrtne zbornice Slovenije (OZS) v tem stališču ni delovnopravne logike. Vendar po pisnem mnenju ministrstva za finance glede na namen kriznega dodatka drugačna razlaga ni mogoča.
Žal bodo torej zaradi izplačila uspešnosti pri novembrski plači nekateri delavci presegli mejo za izplačilo kriznega dodatka in ga ne bodo prejeli,« je pojasnil direktor OOZ Ptuj Boris Repič.
Na finančnem ministrstvu molčijo
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
