Arhiv Štajerskega Tednika

Sprehod po ulicah mesta Ptuj pokaže, da posluje približno polovica lokalov. Gostinci, s katerimi smo govorili, so zadovoljni, da so lahko odprli vrata svojih gostiln: da goste postrežejo, da terasa živi, se sliši kramljanje, žvenket kavnih šalic, kozarcev, jedilnega pribora … Aljaž Zemljič iz restavracije Lük je dejal, da je ob ponovnem zagonu lokala čutil tremo. „Spraševal sem se, ali bom še znal ugoditi željam gostov, bodo gostje še prihajali, bo staro mestno jedro zaživelo. Prvi dan nam vreme ni bilo naklonjeno, smo pa kljub temu z obiskom zadovoljni, vtisi so pozitivni. Delovnega elana in ambicij ne manjka,“ je poln optimizma poudaril Zemljič. Pol leta, ko lokal ni posloval, so preživeli s prihranki in državno pomočjo. Del kolektiva še v prihodnje ostaja na čakanju na delo, za delo v lokalu sta te dni prijela Aljaž in njegov sin. „Situacija je negotova. Ne moremo predvideti, kaj bo naslednji teden, naslednji mesec in je treba biti s stroški zelo previden. Če bo vreme dobro služilo, bodo terase lokalov zaživele. V starem mestnem jedru računamo na turiste, ki so nam lani ustvarili lep kos prihodka. Lansko poletje je dalo odličen rezultat in smo si nabrali nekaj finančne zaloge za drugi val epidemije, ko je ponovno sledilo zaprtje. Če bo letošnja poletna sezona takšna, kot je bila lanska, se nimam kaj pritoževati.“

Gostinstvo plačuje najvišji davek krize

Vodja ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZZ) Tomaž Žirovnik je prepričan, da gostinska panoga v koronakrizi plačuje najvišjo ceno. Medtem ko so gostinci prvi krajši val lanske epidemije še nekako preživeli, je drugi jesenko-zimski krepko zamahnil z repom. „Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da vsak mesec ugasne kakšno podjetje in s tem nekaj delovnih mest.“

Preberite več v Štajerskem Tedniku