Izvajali bi teror nad gozdom, jezov na rekah pa ne bi izkoristili

Mojca Vtič

6. 7. 2024, 04.56

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Slovenija je v letu 2023 prvič dosegla 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, cilj je do leta 2030 ta delež povečati še vsaj za pet odstotkov. Odločevalci vidijo več poti za dosego tega cilja. Omenjajo se sončne elektrarne, ki so trenutno nameščene na osmih odstotkih gospodinjstev, veliko se govori o vetrnicah, mnogo manj se govori o hidroelektrarnah, čeprav slednje proizvedejo vsaj 42 odstotkov električne energije. Skorajda ničesar pa ni slišati o možnosti razširitve obsega malih hidroelektrarn ter o izkoristku vodnih pregrad in zajetij, ki jih je (bilo) po Sloveniji več tisoč za namene mlinov, žag in tudi malih hidroelektrarn.

»Izvajali bi teror nad naravo s postavljanjem vetrnic sredi Pohorja, metem pa so pregrade, ki so že desetletja na vodotokih, neizkoriščene,« opozarja Stane Čadež, do nedavnega predsednik Zveze društev malih hidroelektrarn Slovenije.

Slovenija s 37 odstotki zemljišč v območju Nature 2000 sodi v evropski vrh po obsegu zaščitenih območij. Varstveni režimi, ki jih zahteva Natura 2000, omejujejo kmetijstvo, ob tem pa so tudi možnosti za izrabo vetrne energije, prav tako hidroenergije, omejene in precej manjše kakor v drugih državah EU.

Vetrnice bodo lahko izkoriščene le 20-odstotno

Tako so strokovnjaki, ki so pripravili Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, vlada pa ga je potrdila, dejali, da bo moral v prihodnje za uresničitev ciljev glede obnovljivih virov energije prevladati drug javni interes (torej proizvodnja energije) nad javnim interesom ohranjanja narave. Naklonjeni so postavitvi vetrnic, za katere načrtujejo povečanje proizvodnje do leta 2030 za skoraj 50-krat, s sedanjih 6,3 GWh na 356 GWh. Povečanje načrtujejo, četudi lahko pri nas glede na jakost vetra vetrnice v povprečju obratujejo le na 20 odstotkih nazivne moči, medtem ko v državah severneje od nas vetrnice proizvedejo približno 40 odstotkov nazivne moči. To pomeni, da je pri nas energija, ki jo proizvedejo vetrnice, precej dražja, saj je njihov izkoristek nižji.

Preberite več v Štajerskem Tedniku