Bajni zaslužki elektrogospodarstva: S prihodki ob bok državnemu proračunu
Energetska kriza, ki je po žepih krepko udarila uporabnike električne energije, je njenim proizvajalcem in prodajalcem pognala veter v jadra. Medtem ko državno elektrogospodarstvo ustvarja milijardne prihodke, ljudje po drugi strani težko nosijo breme plačevanja elektrike. Ker pa je od elektrike odvisno dobesedno vse, so se stroški življenja bistveno dvignili, čeprav plače in pokojnine tej rasti na drugi strani niso sledile.
Prav tako potrošniki niso občutili padca borznih cen elektrike, ki je zaznamoval lansko leto. „Večina trgov je zabeležila padec za približno 60 odstotkov. Glavni razlog za padec cen pripisujemo umiritvi razmer na trgu plina in nižjemu povpraševanju, tako po električni energiji kot po plinu. K padcu cen je pripomogla tudi dobra hidrologija, ki je bila v večini držav vsaj povprečna, če ne celo nadpovprečna. Najnižje cene so bile na severnih trgih, najvišje v Italiji in Grčiji. Cene na regijskih borzah so bile v povprečju od pet do deset odstotkov nad nemškimi, najvišje je Madžarska, sledita Slovenija in Hrvaška,“ Holding slovenskih elektrarn (HSE) navaja v poslovnem poročilu za lansko leto. Uporabniki znižanja borznih cen elektrike niso občutili.
Največji čez palec z osemmilijardnimi prihodki
Tako imamo na eni strani visoke cene elektrike za uporabnike in na drugi sanjske zaslužke podjetij v panogi elektrogospodarstva. Dva največja proizvajalca elektrike v državi – HSE in Nuklearna elektrarna Krško (NEK) – sta zabeležila 5,5 milijarde evrov prihodkov, štirje največji prodajalci elektrike Petrol (samo elektrika), Gen, Energija plus in ECE pa skupaj blizu 2,5 milijarde evrov. Vsota navedenih prihodkov je enaka 67 odstotkom letne vrednosti državnega proračuna, ki znaša dobrih 14 milijard evrov.
Povprečne plače v HSE in Gen čez 5.000 evrov
Preberite več v Štajerskem Tedniku
