Pexels

Za številne mlade predstavlja zapleteno ravnotežje med študijem, službo, družinskimi obveznostmi in osebnimi stiskami. Marsikateri študent si mora vsak mesec sam zagotoviti sredstva za preživetje, se sooča z nepredvidljivimi urniki, dolgotrajnimi vožnjami do fakultete ali pa ob študiju skrbi za otroke, bolne starše ali druge sorodnike. V takšnih okoliščinah postane čas izjemno dragocena valuta, ki jo je treba skrbno razporejati.

Zato ne preseneča, da se mnogi pri obsežnejših in zahtevnejših študijskih nalogah zatekajo k hitrejšim rešitvam. Umetna inteligenca, še posebej v obliki orodij, kot je ChatGPT, se je izkazala kot priročen in vse bolj priljubljen pomočnik. Omogoča namreč hitro generiranje vsebin na podlagi preprostih navodil – študent vpiše temo, vprašanje ali opis naloge, sistem pa v nekaj trenutkih ponudi strukturiran in jezikovno tekoč odgovor.

Tako umetna inteligenca pogosto nadomesti tisto, kar bi sicer zahtevalo ure branja, premisleka in pisanja. V praksi se dogaja, da nekateri študentje s pomočjo ChatGPT dobijo osnutek cele naloge ali posameznih poglavij, ki jih le še rahlo preoblikujejo in oddajo pod svojim imenom. Takšne naloge na prvi pogled ne odstopajo bistveno od drugih – slog je tekoč, besedilo je logično strukturirano, pogosto celo slovnično brezhibno. A profesorji hitro zaznajo, da nekaj ni povsem pristno.

»Dobim nalogo, ki je brez napak, a v njej ni duha študenta. Manjka osebni ton, manjka razmislek, manjka raziskovalna radovednost,« pripoveduje predavateljica na eni od ljubljanskih fakultet. Pravi, da večinoma prepozna, kadar so vključeni generični odgovori, ki jih ustvari umetna inteligenca, a to še ne pomeni, da jih lahko tudi dokaže.

Fakultete so doslej pri preverjanju avtentičnosti vsebin uporabljale programe, kot je Turnitin, ki primerja oddano vsebino z bazo spletnih virov in obstoječih nalog. Vendar umetna inteligenca, kot je ChatGPT, ustvari vsak odgovor na novo. To pomeni, da plagiatorska programska oprema ne zazna ničesar sumljivega, saj besedilo ni kopirano, temveč generirano.

Pedagogi opozarjajo, da se s tem izgublja smisel visokošolskega izobraževanja, ki naj bi temeljilo na razmišljanju, analizi, samostojnem raziskovanju in osebnem pristopu k znanju. »Naloge niso namenjene le temu, da jih napišeš in oddaš. Gre za proces – razumevanje, refleksijo, povezovanje teorije in prakse. Če tega ni, je tudi diploma brez teže,« pravi dolgoletni profesor z ene izmed ljubljanskih fakultet.