Haloški aforist Milan Fridauer Fredi stresa šale kot za šalo. Na predstavitvi desete knjige aforizmov v domačih Cirkulanah je goste pozdravil takole: „Dobrodošli na literarnem večeru. A ne pričakovati litra na osebo. Kakšen deci za vsakega pa bo že ...“
Sopotnika tistega sobotnega jesenskega večera v cirkulanski večnamenski dvorani sta bila bibliotekarka Mira Petrovič in Milan Fridauer Fredi. Najprej sta se dogovorila, da se bosta izogibala strogi knjižni slovenščini in bosta raje gučala po domače. In reče Mira: „Gučati je težko, ker smo navajeni govoriti.“ Fredi odvrne: „Tiho je tudi težko biti.“
Fredi se je v Cirkulanah s svojim literarnim ustvarjanjem predstavil prvič, čeprav je objavil že okoli 20.000 aforizmov in izdal deset knjig. Aforizme piše 30 let. Vedno je imel smisel za humor. V osnovni šoli je bral Alan Forda, v srednji šoli je bil redni bralec Pavlihove pratike. „Napišem, kar pač pade. Ne ustvarjam neke filozofije s tega. Sem praktik, ne pa literarni kritik. Priljubljene teme nimam, lotevam se vsega povprek. Prav tako nimam najljubšega aforizma. Objavljati sem jih začel leta 1989 v Večerovem Totem listu, kasneje pa še v več drugih časopisih, med drugim tudi v Štajerskem tedniku. Prvo knjigo sem izdal leta 1994. Te knjige ne bi bilo brez novinarjev in založnikov Franca Milošiča, Nataše Petrovič in Branka Voduška. Deseta knjiga je zbirka najboljših aforizmov. Knjigo je založil Mariborski kulturni center, za objavo sem izbral 1.500 najboljših aforizmov, jagodni izbor. A prva knjiga je le prva. Bila je lična, s kakovostnim papirjem in trdimi platnicami. V knjigi je moj portret, naslikal me je Aleksander Fenos. Ta knjiga je imela usoden vpliv na moje nadaljnje življenje. Poslal sem jo karikaturistki Slovenskih novic Aljani Primožič. Seveda se je zagledala v mojo naslikano podobo in me želela spoznati. In tako je za nama že 22 let skupne zgodovine. Pisane, ne črno-bele,“ pravi Fridauer.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
