Letos se izteka še zadnje leto triletnega obdobja finančne pomoči vinogradnikom zaradi zlate trsne rumenice. Kot kaže, pa novih aktivnosti glede nadaljnjih pomoči ni, kar je zaskrbljujoče, zlasti še na območjih kot je Ormoško, kjer je prav v zadnjem obdobju prišlo do izjemnega izbruha te bolezni,

Poročali smo že, da je spodnjepodravskim pridelovalcem sladkorne pese bolezen cikada praktično popolnoma uničila lanski pridelek. Vendar pa ta bolezen ne uničuje le slovenskega pridelka, ampak jo je zagodla tudi sosednjim hrvšakim pridelovalcem.

Občine Destrnik, Trnovska vas, Juršinci in Sveti Andraž v Slovenskih goricah so bile nekoč del velike občine Ptuj. Danes so na zgornjem robu Spodnjega Podravja, kjer hitijo loviti razvoj, kar se že kaže v boljši socialni sliki. Tudi zaradi dela v Avstriji, pravijo na Centru za socialno delo Spodnje Podravje na Ptuju, kjer so pa (žal) še vedno priča nasilju po družinah.

Število naročenih paketov iz tujine iz leta v leto narašča, a presenetljivo upada število ponaredkov in s tem vrednost zaseženih naročil. Lani so v finančni upravi, ki izvaja nadzor nad blagom, ki prihaja iz tretjih držav, zasegli 52.000 izdelkov v skupni vrednosti 2,5 milijona evrov. To je po vrednosti trikrat manj kot v kovidnem letu 2021.

Na stadionu Fazanerija je kakšnih 1500 gledalcev v soboto spremljalo obračun 3. kroga Prve lige Telemach med Muro in Aluminijem. Tekma se je končala brez zmagovalca z rezultatom 1:1.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenije Ptuj ohranja tradicijo. Letos je povabilo že na 21. tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem Ptuj 2025.

Mladinski center Ptuj tudi v avgustu pripravlja pestro ponudbo delavnic, tečajev in aktivnosti za otroke in mlade.

Dijaki Strojne šole ŠC Ptuj so v projektu EPAS (Šola ambasadorka Evropskega parlamenta), kjer je sodelovalo 87 šol in več kot 1.300 dijakov iz vse Slovenije, ponovno osvojili laskav naziv za naj informacijsko točko EPAS.

Stoperčani so minulo nedeljo, na isti datum kot pred 50 leti, obeležili slovesno sveto mašo, le da so pred pol stoletja pozdravili novomašnika, letos pa zlatomašnika patra minorita Jožeta Lampreta.

Ptuj z okolico premore veliko plesnih navdušencev, kar je bilo pred dnevi mogoče videti tudi na ptujski Ranci, ki se je spremenila v plesišče. Tam je zaplesala tudi znana ptujska fizioterapevtka Dragica Šilak, ki plesu pripisuje številne pozitivne lastnosti. Z njim se lahko ubranimo tudi demence, je prepričana.

Sprva se je zdelo skoraj neverjetno, da bi ljudje za ureditev turistično-romarske poti do cerkve sv. Ane ter postavitev novih skulptur križevega pota zbrali kar 64.000 evrov. A prav to se je zgodilo; zastavljeni cilj so celo presegli. Mnogi so prepoznali pomen projekta za kraj, njegovo kulturno in versko vrednost ter velikodušno prispevali.

Čeprav je grič Panorama v središču Ptuja, se ljudje do svojih domov v tem delu mesta, tako kot v srednjem veku, vozijo po makadamu. Tudi arheološki park, ki ga je občina v sodelovanju s podjetjem Javne službe uredila pred nekaj leti, ne kaže najlepše podobe.

Kunstosi so mlada narodno-zabavna kvintetovska zasedba akademsko izobraženih glasbenikov, povprečno starih 25 let, ki deluje od decembra 2024. Člani so: Nika Matečko (pevka), Domen Baša (harmonika), Rene Črešnar (kitara), Žan Vranetič (trobenta), Filip Majcen (basist) in Jan Zver (klarinet), ki tudi igra harmoniko. Že z imenom Kunstosi (kunst, umetnost, kustosi, tisti, ki vodijo) sporočajo, da so tisti, ki želijo voditi skozi glasbo.

V vročih poletnih dneh se številni zatečejo po osvežitev na kopališča. Z obiskom so za zdaj zadovoljni tudi v Termah Ptuj, ki letos praznujejo 50 let.

Večina ljudi si med dopustom želi lepega vremena, kar pa ni vedno mogoče. Pretekli konec tedna je znova prinesel dež, po napovedih pa nas čaka precej nestabilno vreme tudi v prihodnje.

Selani in Selanke so konec julija, ko goduje sv. Ana, obeležili 28. praznik Krajevne skupnosti Sela. Ob tej priložnosti je predsednik KS Dejan Tramšek spomnil na izvedene investicije in predstavil cilje v tem in prihodnjih letih.

Kakšnih 15 gospodinjstev v naselju Rabelčja vas, nad gostilno Grabar, se srečuje s težavami na vodovodu. Problem je nizek pritisk vode, kar vpliva na dinamiko vsakdanjega življenja, opozarja mestni svetnik Milan Klemenc.

Invazivne tujerodne rastline postajajo vse trši oreh za kmetovalce, ki so dolžni odstranjevati in s tem omejevati širjenje tujerodnih invazivnih rastlin na svojih kmetijskih površinah. Invazivne rastline zmanjšujejo pridelek, povečujejo stroške pridelave, povzročajo škodo, nekatere so strupene celo za rejne živali, spet druge, na primer ambrozija, so alergene za ljudi.

Smrtonosna bolezen za trto, zlata trsna rumenica, se neusmiljeno širi. Čeprav so si vinogradniki lani nekoliko oddahnili, ker škoda ni bila tako izrazita, je uničujoča bolezen letos udarila z vso močjo. Pustoši predvsem na širšem ormoškem področju, kjer so razmere skrb vzbujajoče, vse več izbruhov pa se pojavlja tudi drugod. »Od Slovenskih goric proti Halozam in Ormožu že težko najdemo nasad, kjer – če bi si ga zares detajlno ogledali – ne bi našli simptomov te bolezni,« o tem, kako resna je situacija, nazorno pove direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.

Dobro delo trenerjev Bernija Pihlerja in Boruta Petroviča se je pokazalo v lepih uspehih mladih plavalcev plavalne akademije Kurent na letnem moštvenem in posamičnem prvenstvu Slovenije za mlajše kategorije v Kranju.