V tednu otroka so v Vrtcu Markovci dejavnosti potekale na malce drugačen način.

Velika pentlja in še večji sonček na vratih sta pozdravila otroke iz skupin Ježki in Pikapolonice ob prihodu v novi vrtčevski igralnici v Kompetenčnem centru Majšperk. Lepši sta, kot sta bili dosedanji, so zatrdili otroci, ki so bili seveda najbolj navdušeni nad igračami, ne novimi, le na novo postavljenimi in razporejenimi.

V dvorcu Sternthal je na ogled razstava ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev spodnjepodravske regije: s Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske Bistrice. Na razstavi, ki so jo naslovili Polnost praznine, se predstavlja 37 likovnikov.

Prihodnji dnevi so neločljivo povezani s spominom na umrle oz. razmišljanjem o vrtovih večnosti, kot je pokopališča poimenoval krajinski arhitekt Mitja Škrjanec. Za njihovo urejanje so pristojne občine, ki pa k oblikovanju večnih ležišč nikakor ne pristopajo enotno.

Oktober je tisti mesec v letu, v katerem se Slovenci najbolj posvečamo urejanju grobov. Naša pokopališča so neverjetno lepo urejena, pove Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, s katero smo se v teh jesenskih dneh pogovarjali o urejanju grobov. Morda je za spoznanje še vedno preveč kamna, marmorja in bleščečega. Sicer pa je tako, da ima vsak svoj okus in tako pristopa tudi pri urejanju poslednjega vrta, počivališča svojih najdražjih. Edino, kar pa vedno izpostavlja: ne več toliko plastičnih sveč, ker plastika uničuje svet. Slovenci sploh prižigamo preveč sveč za prvi november. Dovolj svetlobe prinese že ena sveča.

Naši kraji se lahko od nekdaj pohvalijo z bogato dediščino rokodelskih veščin in tradicionalne obrti, vendar to znanje zaradi modernega načina življenja odhaja v pozabo, ljudi, ki ga še premorejo, pa je na žalost vsako leto manj.

Člani Območne organizacije SVIZ Ptuj se bodo udeležili sredinega protestnega shoda pred sedežem vlade v Ljubljani. Glavni razlog za odhod na ulico je nestrinjanje z vladnim predlogom o odpravi plačnih nesorazmerij. Ta je za zaposlene v vzgoji in izobraževanju nesprejemljiv, predvsem zaradi pasovnih dvigov.

Nekatere investicije na Ptuju so kot zaklete. Dvigali v podhodu Borovo sta bili pokvarjeni že ogromnokrat, enako velja za potopne valje na tržnici. Bistveno manj je dni, ko delujejo kot obratno. V obeh primerih okvare za marsikoga pomenijo logistične težave, za občino pa dodatne stroške.

Rokometna zveza Slovenije je med tednom opravila žreb parov šestnajstine finala pokalnega tekmovanja za moške. Že v zgodnji fazi tekmovanja se bosta med seboj pomerili trenutno vodilni ekipi državnega prvenstva Gorenje Velenje in Trimo Trebnje. Izmed prvoligašev se bodo med seboj pomerili še Slovenj Gradec in Škofljica ter Sviš Ivančna Gorica in Urbanscape Loka.

Po zmagoslavju ženske seniorske ekipe so zgodovinski uspeh za Golf klub Ptuj dosegli tudi moški, saj so v klubskem pokalnem tekmovanju „Race2Tecina“ za mid amaterje (gre za igralce, starejše od 25 let, op. a.) in seniorje osvojili prvi mesti. Tekmovanje, ki je potekalo pod okriljem Golf zveze Slovenije, je zajemalo osem krogov in se je zaključilo na igrišču Livada v Moravskih Toplicah. Na posameznih turnirjih je povprečno tekmovalo okrog 140 igralcev golfa, skupno se jih je na zelenicah zvrstilo kar 267 iz 18 slovenskih klubov. Gre za eno največjih tekmovanj v organizaciji Golf zveze Slovenije.

Na Lešnici so minuli konec tedna slovesno odprli obnovljeni most, ki stoji na lokalni cesti Ormož–Lešnica–Sveti Tomaž.

Prvo oktobrsko nedeljo popoldne sta bila v gričevnatem naselju Velika Varnica obletna maša in blagoslov barvnih stekel kapele sv. Marije Kraljice Haloz.

Klub ptujskih študentov se lahko pohvali z najstarejšim študentskim festivalom vin v Sloveniji. Festival Vino ni voda letos prirejajo 22. zapored, prvič pa so odprtje dvotedenskih dogodkov izvedli v novih prostorih Stare steklarske.

Kmetija Žitnik iz Starošinc med drugimi poljščinami goji tudi oljne buče za pridelavo bučnih semen in predelavo teh zelenk v bučno olje ali sladek ter slan prigrizek. Pred 10 leti so začeli še prodajati buče, za katere je v zadnjih letih čedalje več povpraševanja poštenih ljudi, tisti ta drugi si z bučami postrežejo brez vprašanja ali plačila na njivi.

V Bratislavi je sredi oktobra potekal že 9. Mednarodni zborovski festival Bratislava Cantat 2023. Na njem so v različnih kategorijah tekmovali zbori iz Slovaške, Češke, Slovenije, Bolgarije in Poljske. Ptujski ženski pevski zbor Lilith je tekmoval v skupini odraslih ženskih pevskih zborov. Z mešanim mednarodnim in zelo zahtevnim programom je osvojil zlato priznanje (93 od 100 točk) Gold Band.

Območna organizacija Rdečega križa (OO RK) Zavrč ima od pomladi novega predsednika. Stanislav Ivančič je po 23 letih to funkcijo predal 44-letnemu Igorju Kotolenku iz Goričaka. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali prepoznavati stiske ljudi in jim pomagati po svojih najboljših močeh ter spodbujati krvodajalstvo, še posebej med mladimi.

Klavirski duo Ina Krajnc in Klara Lužnik je s svojim muziciranjem navdušil polno slavnostno dvorano ptujskega gradu. S ciklom Mladi virtuozi v Arsani zaključujejo 15. izvedbo mednarodnega glasbenega festivala Arsana 2023.

Ženska ekipa Kegljaškega kluba Drava je začela tekmovanje v 1. B državni ligi – vzhod, v kateri je lani nastopalo samo šest ekip, letos pa jih je osem. Zraven Drave je nova še ekipa Remoplast 2 iz Radelj, kjer kegljanje doživlja pravo renesanso (njihova moška ekipa se je uvrstila v 1. državno ligo, prva ženska ekipa pa že več let igra v 1. državni ligi).

Pred Kidričani je zelo pomemben obračun, saj se bodo v nedeljo, 22. 10., ob 17.30 pomerili s tekmecem, ki na lestvici zaostaja zgolj eno točko – Kalcerjem (10 – 9). Oba kluba sta se v zadnjih krogih srečala z ekipami z vrha tabele, pri čemer sta bila oba dokaj uspešna: Aluminij je premagal Celje in Maribor, izgubil pa z Domžalami in Koprom, Kalcer pa je izgubil s Celjem in Mariborom, remiziral pa s Koprom in Olimpijo.

Zaradi zaščite pitne vode na Slovenskem velja splošna prepoved razvoza gnojevke in gnojnice na travnike in njive med 15. novembrom in prvim marcem z izjemo Primorske. Na ptujskem kmetijskem zavodu menijo, da bi morala država datumske omejitve prilagoditi rastju in klimatskim pogojem po regijah. Svoje stališče so podkrepili z rezultati dvoletnega poskusa, s katerim so ugotavljali, kako oz. če sploh zgodnejši razvoz gnojevke na travnike vpliva na izpiranje nitratov v globlje plasti tal,  ki so eden osrednjih onesnaževal podtalnice.