Ker občani že dolgo čakajo na spremembe krovnega občinskega prostorskega akta, bodo gotovo veseli novice, da bo ta kmalu pod streho in se bodo lahko slednjič lotili načrtovanih investicij.

Skoraj 15.000 evrov (z davkom) za pokvarjen teleskopski nakladač, viličar, ki ga je ptujsk občina ponujala, je očitno – upoštevajoč dejstvo, da je v okvari – bila previsoka cena. Ponudb ni oddal nihče.

Osnovne šole v Spodnjem Podravju so zelo različno tehnološko opremljene. Kar nekaj ravnateljev poroča, da je njihova oprema dotrajana, za nakup nove pa sredstev nimajo. Država je sicer pred letom dni šolam razdelila dva milijona evrov za računalniško opremo, kar pa je bilo očitno premalo. Prav zato so se v marsikateri osnovni šoli razveselili informacije, da so ena izmed skupin, ki naj bi prejela prenosne računalnike ministrstva za digitalno preobrazbo. Nato pa so se zadeve začele zapletati.

Nikoli nisi pripravljen na občutek, ko te izguba ali poškodba za vedno zaznamuje, se glasi sporočilo letošnjega svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, ki so ga s priložnostno svečanostjo zaznamovali tudi na Ptuju.

Predlog skoraj 3,3 milijona evrov težkega proračuna za prihodnje leto je že v javni razpravi, saj so ga svetniki na zadnji seji občinskega sveta večinsko potrdili.

Na pokopališčih v Markovcih in Gorišnici ni bojazni, da bi zmanjkalo grobnih mest. Površine so dovolj velike, prav tako so v neposredni bližini dodatna zemljišča za morebitno širitev. Za vzdrževanje in naložbe v pokopališča skrbita obe občini, čeprav so zemljišča, na katerih sta pokopališči, vsaj deloma v lasti tamkajšnjih župnij. Posledično imajo župnije pravico do denarnega nadomestila oz. najemnine.

V Sloveniji je 12 regij, pred 12 leti pa je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. A kot ugotavljajo na pristojnem ministrstvu, se razlike med regijami v dobrem desetletju niso zmanjšale, nasprotno – še poglobile so se. Državna sekretarka Andreja Katič napoveduje zakonske spremembe, ki naj bi regijam naložile več nalog, med drugim naj bi bile zadolžene za urejanje prostorske zakonodaje in s tem za umeščanje regijskih projektov v prostor.

Že poleti smo pisali, kako so velikopotezni načrti Pošte Slovenije (PS) o gradnji sodobne razdelilne poslovalnice v Trnovski vasi z novim vodstvom padli v vodo.

To jesen je bilo kar nekaj slabe volje zaradi kurjenja v naravi. Na Primorskem so nekatere zaradi kurjenja vej in ostankov obreza dreves celo obiskali policisti. Z vprašanji kaj, kje in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno kuriti v naravi, smo se kar nekaj časa vrteli med različnimi ministrstvi in na koncu sklenili takole: če kurite les kot odpadek, torej da se ga zgolj znebite, tega na prostem ne smete početi. Če pa kurite les za pepel, s katerim bi gnojili, je to legitimno in v naravi dovoljeno.

Te dni je v državnem zboru v obravnavi nova resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030, v kateri so nanizani cilji in ukrepi, kako zmanjšati število prometnih nesreč na naših cestah, predvsem hujših ali s smrtnim izidom. Med predlaganimi ukrepi je tudi predlog Zavarovalniškega združenja o 10-kratnem zvišanju regresnega zahtevka za pijane ali drogirane voznike, ki so povzročili hujšo prometno nesrečo.

V Sloveniji se bodo letos enodnevne smučarske vozovnice v povprečju gibale malo nad 40 evri za odraslega in malo prek 20 evrov za otroka. Smučanje tako za marsikatero družino postaja nedosegljivo.  Za prve, vsaj nekoliko cenejše korake otrok na smučeh, tako v vse večji meri poskrbijo zimske šole v naravi, ki jih organizirajo osnovne šole. Nekateri starši pa otroke vpišejo tudi na smučarske tečaje pri raznih klubih, kjer pa so cene zelo različne, odvisne od dolžine tečaja, pa tudi, ali je v ceno izvajanja vključen prevoz, smučarske vozovnice, prehrana.  

Nekaj čez peto uro zjutraj je na odlagališču na Pragerskem v občini Slovenska Bistrica zagorel šotor v izmeri 32 x 12 metrov, v katerem so skladiščeni odpadki ostanka obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Nihče od zaposlenih ni poškodovan. Na kraj dogodka so prispeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Pragersko, Spodnja Polskava, Zgornja Polskava, Slovenska Bistrica in Laporje, ki so požar lokalizirali in tako preprečili večjo materialno škodo, so sporočili iz Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica.

Letošnja čebelarska letina je bila katastrofalna. V povprečju so čebele pridelale tudi sedemkrat manj medu kot lani, ko je bila letina povprečna, je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Pomanjkanje domačega medu tako odpira vrata uvozu, a Noč potrošnike poziva, da naj pri nakupu pretehta kakovost nad količino in ceno.

Med članskim reprezentančnim premorom so aktivne tudi mlajše selekcije. Izbranci Milenka Ačimovića so tako s selekcijo U-21 gostovali v Turčiji, kjer so se s tamkajšnjimi vrstniki merili v prijateljskem srečanju, ekipa U-19 pa se pod vodstvom selektorja Antona Žlogarja na turnirju v Albaniji bori v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Severni Irski.

Ljubljana – Jeruzalem 23:25 (12:11) JERUZALEM: Ranfl (15 obramb), Zemljič, Balent; Kolmančič 1, Munda 1, Sok, Vincek, G. Hebar 2, T. Hebar 7 (3), Šulek 3, Blagotinšek, Pungartnik 1, Žuran 3, S. Krabonja 6, Jerenec 1. Trener: Saša Prapotnik. IGRALEC TEKME: Filip Ranfl (Jeruzalem Ormož). Ormožanom je v tem prvenstvu uspelo še drugič zmagati v Ljubljani: po Slovanu na Kodeljevem so Prleki po hudi borbi na Krimu premagali še Ljubljano. Z novima dvema točkama so se utrdili na 4. mestu, zaostajajo le za tremi najboljšimi slovenskimi ekipami: Celjem, Gorenjem in Trimom.

Včeraj okoli pol osme ure zvečer je v naselju Grdina, občina Majšperk, zagorelo v piščančji farmi. »Po prvih zbranih obvestilih ni nihče telesno poškodovan, prav tako v prostorih ni bilo živali,« so sporočili policisti.

Drava Ptuj – Radomlje Medex 0:1 (0:0) STRELKA: 0:1 Ula Omerzu (84.). WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštnarič, Tjaša Jasenc Jakop, Selma Šabotić, Pia Ciganović, Nuša Štumberger, Ines Krajnc, Anja Lončarič, Lana Zalar, Maša Potočnik, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Ela Ušen. Trener: Danilo Lončarič.

Zgodba Zlatka Grujića, ki se je rodil gluh, je zanimiva in poučna. Po spletu okoliščin se je iz rodne Smederevske Palanke (JV od Beograda) preselil v Slovenijo, na Ptuj, kjer si je z ženo Barbaro ustvaril družino.

V občini Gorišnica bodo letos ponovno obudili praznovanje Katrejinega. Ta praznični dogodek so na Dominkovi domačiji prvič organizirali pred več kot 20 leti, in sicer v spomin na zadnjo stanovalko, ki se je imenovala Kata. Njena godovna zavetnica je bila sv. Katarina, ki goduje 25. novembra. Nekoč so namreč ljudje praznovali godovne dni in ne rojstnih dnevov.