Kmetija Leben: V strojnem parku že vrsto let brez pluga
Gospodarstvo
Tipografija

Slavko Leben iz Moškanjcev s svojo predanostjo kmetijstvu dokazuje, da je mogoče živeti v harmoniji z naravo in hkrati ohranjati tradicijo. Zanj je poklic kmeta poslanstvo, ki mu je bilo položeno v zibelko, saj je bila večina njegovih prednikov kmetovalcev. Po uspešno zaključenem študiju agronomije je ostal zvest družinski tradiciji. S pomočjo družine si je vsa leta prizadeval za razvoj in posodabljanje domače kmetije, tudi z uvajanjem določenih sprememb in novosti.

Pred tridesetimi leti so opustili oranje njivskih površin in se preusmerili v ohranitveno kmetovanje. Na tem področju so na kmetiji Leben prav gotovo orali ledino. Gre za način obdelave tal brez oranja, z neposredno setvijo v zastrta tla. Na kmetiji Leben večinoma uporabljajo samo dva stroja, in sicer diskasti rahljalnik, podoben krožni brani, in specialno sejalnico. Na njivah, ki so obdelane s posegi do globine največ 15 centimetrov, imajo po dva pridelka letno. Pridelujejo ptujski lük, ječmen, pšenico, koruzo, sojo, buče … Praviloma so vse njivske površine stalno pokrite s posevki ali organskimi ostanki, velik poudarek je tudi na kolobarju z vmesnimi posevki. »Mi poskušamo čim manj posegati v zemljo, zato obdelujemo samo vrhnjo plast zemlje, zemlji pa dodajamo še apnenec ter humus z dosevki in gnojem. Tako kot na vrtu je tudi na njivi zelo pomembno, da zemljo čim manj obremenjujemo, torej hodimo ali se vozimo po njej,« je pojasnil Leben in njihov način obdelave ponazoril še s primerom. »Njivo, kjer raste žito, bomo še isti dan po žetvi obdelali in posejali vmesni dosevek, na primer deteljo, sojo ali katero drugo rastlino. Na naših njivah celo leto nekaj raste, redno skrbimo tudi za kolobar. Je pa vsekakor pri tem načinu kmetovanja potrebna vztrajnost, saj se nič ne zgodi čez noč,« je dodal sogovornik, ki ga izjemno veseli, da je takšen način kmetovanja v občini Gorišnica postal prevladujoč. Posledično ostane na tleh veliko žetvenih ostankov, ki zemljo oskrbujejo z organskimi snovmi, ki povečujejo njeno rodovitnost. Nekatere dejavnosti pri pridelavi brez oranja prevzamejo deževniki, ki zemljo naravno rahljajo, mešajo ostanke in uravnavajo količino vode v njej. Zaradi tovrstnega načina kmetovanja nimajo prav nič več težav s pleveli, jih pa veliko večino že mehansko uničijo. Po besedah Lebna ima ta način obdelave zemlje veliko prednosti, med pomembnejšimi so zaščita strukture tal, ohranjanje vlage, povečanje vsebnosti organskih snovi, zmanjševanje količine gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter izdatkov za vzdrževanje posevkov. Kakovost tal se torej izboljša, posledično pa tudi donosi.

Na njivah zraste le malo zelenjave prvega kakovostnega razreda

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

 

 

 

 

radioptuj300