Arhiv Štajerskega Tednika

Pa vendar ni bilo vedno lahko. »Z Avseniki sem nastopal v tujini in me dvajset let po dvesto dni na leto ni bilo doma,« pravi pevec, ki razkriva tudi to, kako skrbi za svojo boljšo polovico in njuno ljubezen, ki cveti že 52 let. »Z Bebo sva se spoznala na mladinskem plesu v hali C v Mariboru. Stara sva bila devetnajst in dvajset let. Nekaj časa sva se samo srečevala, saj Maribor ni zelo veliko mesto, potem pa sva se na naslednjem plesu dogovorila, da se dobiva na prvem randiju,« srečanje in prvi zmenek z ženo opiše Alfi. Beba je takrat hodila na ekonomsko srednjo šolo, Alfi pa na srednjo tekstilno. »Vedno me je zanimala moda in še zdaj spremljam modne novosti. Če ne bi bil glasbenik, bi se zagotovo ukvarjal z modo,« pojasni, nato pa se hitro vrne k Bebi. »Saj veste, kako je to: greš na prvi zmenek, pa na drugega in potem se dobivaš. Ne dogovoriš se, da si par, to se preprosto zgodi in to nenadoma veš. To se zgodi spontano, ne s poveljem. Midva sva hodila deset let, preden sva se poročila.« Nekaj let pred poroko sta živela skupaj, a pri njenih starših.

Poroka po desetih letih

Alfi in Beba sta se poročila v Mariboru. Kdo je koga zasnubil? »To je bilo pred 45 leti in zlagal bi se, če bi vedel, kdo je prvi omenil poroko. Vem pa, da sva se dogovorila in se potem poročila. Moja priča je bil takrat znani glasbenik Mario Rijavec, bila sva dobra prijatelja. Na poroki nama je igral ansambel Slavija 5, to je ansambel, v katerem sem takrat prepeval. Bili smo na nekaj festivalih, fantje pa so se sami ponudili, da bi zaigrali na moji poroki. Imeti takrat ansambel na poroki je bilo pravo razkošje. Igrali so vso noč – od večera do jutra. Poročila sva se tudi cerkveno, in to v tisti cerkvi, v kateri sem bil krščen, na obhajilu, birmi, to je cerkev na Studencih, o čemer sem pozneje tudi napisal pesem.« Kmalu po tistem je Alfi začel nastopati z Avseniki po Avstriji, Švici in Nemčiji. »Ko sem začel nastopati z Avseniki v tujini, se je marsikaj spremenilo. Dvajset let me okoli dvesto dni na leto ni bilo doma, in da to preživiš, moraš biti res usklajen in močan par.«

Alfi in Beba imata dva sinova, Sama in Dejana. Tudi sinova sta seveda pogrešala očeta. »Vedno rečem: to ni tako hudo kot pri tistih, ki so se razšli in niso bili nikoli več skupaj. Jaz sem dal skozi to, da sta me sinova pogrešala, ker me tako dolgo ni bilo doma. Vedno je prijetno, ko se vrneš domov k družini. In vedno, ko sem se vrnil domov, je starejši sin čakal ob oknu, prepoznal je zvok avtomobila in pritekel k meni.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku