ČG

Vsak s svojo novo skladbo, polko ali valčkom, s katero je potrkal na srca zvestega festivalskega občinstva ter s svojim nastopom skušal pridobiti čim boljše ocene pri festivalski komisiji za glasbo in komisiji za besedila. Po eno skladbo pa je vsak ansambel izbral iz zakladnice narodno-zabavne glasbe, s tem pa spomnil na izjemne viže naših že legendarnih ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe. Samo ptujski festival jo je v 56 letih obogatil s skoraj 2.000 melodijami. Med njimi so Te domače viže, najboljša skladba petdesetih let ptujskega festivala, ki ostaja festivalski avizo.

Kot najstarejši festival narodno-zabavne glasbe Slovenije mora ptujski svojo odličnost in poslanstvo ohraniti, so prepričani ljubitelji narodno-zabavne glasbe in obe festivalski komisiji. Za ansamble je še vedno prestiž nastopati na odru zibelke festivalov narodno-zabavne glasbe Slovenije, kjer je vedno tudi izjemno vzdušje. Poklanjajo se mu z odlično instrumentalno in vokalno izvedbo.

ČG

Špas kvintet je prejel orfeja kot najboljši kvintet. Ansambel Opev je prejel orfeja kot najboljša nekvintetovska zasedba, prejel je tudi nagrado za najboljšo festivalsko melodijo Rekla si, njihov pevec Denis Krajnc pa Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. To je bil neponovljiv večer za domači ansambel in vse njegove podpornike, ki so poskrbeli, da je bil letošnji festivalski večer tako zelo izjemen.

Drugo najboljšo skladbo na letošnjem festivalu z naslovom Na mladih svet stoji je zaigral ansambel Gašperja Mirnika, tretjo z naslovom Iskrice ljubezni pa Kunstosi. Matjaž Vrh je napisal najlepše festivalsko besedilo z naslovom Sanje in želje. Skladbo so zaigrali Guštni muzikanti.

Nagrade najboljšim na letošnjem festivalu so podelili Monika Kolarič, direktorica družbe Radio-Tednik Ptuj, Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, in Dejan Lovrec, direktor podjetja Iblo.

Najboljše besedilo letošnjega festivala je izbrala strokovna komisija, ki so jo sestavljali Franci Smrekar, Jože Šmigoc in Liljana Klemenčič. Drugo najboljše besedilo z naslovom Lajnar je napisala Romana Cafuta, tretje pod naslovom Naj sleherni dan bo kruh spoštovan pa Bernard Miklavc.

„Rečemo lahko, da so se besedila letošnjih skladb nekoliko 'umirila'. Ni bilo več besedil, v katerih bi zaznali željo po čisti zabavi in humorju. Izražajo pa ljubezen, pojejo o lepotah domačega kraja in podobnem. Še vedno pa v komisiji zaznavamo nepoznavanje osnovnih pravil slovnice. Presenečenja, kot je bilo lansko uglasbeno besedilo Ferija Lainščka, letos ni bilo,“ je povedala članica Liljana Klemenčič.

Na letošnjem festivalu so se poklonili izjemnima slovenskima glasbenikoma, ki sta neprecenljivo prispevala tudi k rasti najstarejšega slovenskega festivala narodno-zabavne glasbe: Tomažu Tozonu in Francu Šegovcu. Njima v čast in v čast slovenski glasbi so zapeli Erosi, Vesele Štajerke in Petovia. Skladba Franca Šegovca Kam le čas beži je tudi na simbolični ravni povezala občinstvo in vse nastopajoče na letošnjem festivalu. Družno so jo zapeli v ponos glasbenim velikanom in narodno-zabavni glasbi.

Več v Štajerskem tedniku