Kje so časi, ko se je na Katarinino na Ptuju prodalo tudi 5.000 metel in več? Ker ni več malega kmeta, tudi po grabljah ni več povpraševanja, vikendaši so si nabavili kosilnice in jih tudi več ne potrebujejo. Še ne tako dolgo nazaj so prodajalci suhe robe tri metle prodali za 1.000 tolarjev, letos je ena stala sedem evrov. Ljudje so kupovali po dve skupaj, pri nakupu treh pa so lahko privarčevali evro ali dva, če so se odločili za nakup oz. malo barantali.
Nekoč je bil za prodajalce katarinin sejem na Ptuju najboljši sejem od treh ptujskih tradicionalnih letnih sejmov, smo izvedeli od nekaterih starejših prodajalcev, ki na Ptuj prihajajo že desetletja. Njihove zgodbe so prave enciklopedije v malem, vredne poglobljenega zapisa.
„Zdaj nas suho robo prodaja veliko, zato je prodaja veliko manjša, odvisno pa je tudi od tega, kje prodajaš. Ptuj ima boljša in slabša prodajna mesta. V preteklosti sem prodajal na številnih sejmih po Sloveniji, zadnja leta prihajam le še na Ptuj. Prvič sem bil na enem od ptujskih sejmov že leta 1955 z očetom. Tradicija mi nekaj pomeni. Ne vem še, kako dolgo bom lahko še prihajal na Ptuj. Borimo se, kmečka pokojnina je majhna. Žena je plačevala v obrtniški sklad 35 let, zdaj pa prejema borih 67 evrov na mesec iz tega sklada,“ je povedal Vinko Lovšin iz Ribnice, prestolnice suhe robe v Sloveniji, ki se ob tem sprašuje, ali bodo metle in grablje kmalu le še muzejski eksponat. Včasih je naložil 300 metel in vse prodal.
Uspešno barantanje
Tona iz Žetal je na sejmu kupil rešeto, da bo presejal ječmen.
Preberite več v Štajerskem Tedniku