Arhiv Štajerskega Tednika

Pepelasta plesen

Zdaj prihaja čas, ko je lahko ponovno nevarna, saj do sedaj zaradi močnejših plesnivk ni imela možnosti. Posebej pozorni bodite v rastlinjakih. Pepelasto plesen opazimo najprej z izrazitimi belimi krogi na zelenih listih, običajno so to starejši listi. Takrat je ukrepanje še možno in učinkovito. Ko pa se razširi in kot moka prekrije cele liste, je prepozno. Zato je treba občutljive rastline pregledati praktično vsak dan.

Na pepelasto plesen je najbolj občutljiv verjetno radič. Letnim sortam radiča, kot sta palla rossa, pan di zucchero (štrucar, sladkorni radič), listov ne režemo. Vedno pustimo vse, saj bodo le tako nastale dovolj velike glave. Listi so namreč tovarna hrane, brez hrane pa ni veliko novih listov in tudi ne glav. Prezimne sorte radičev, kot so tržaški solatnik, verona, solkanski, pa nimajo teh težav, saj bodo rozete šele spomladi. Njim lahko obolele, napadene liste porežemo. Šele potem pa posevek tudi zavarujemo. Spodaj bo napisano, kaj pomaga proti pepelastim plesnim.

Pri motovilcu pa morate biti posebej previdni, v rastlinjakih ga morate res redno opazovati. V tednu, ki je pred nami, je nevarnost napada pepelovke zelo visoka. Zato predlagam, da motovilec kar preventivno poškropite z enim izmed ekoloških pripravkov.

Tudi peteršilj je ob začetku napada najbolje kar porezati in zamrzniti ali posušiti. Obe možnost shranjevanja sta. Šele po rezanju uporabimo priporočene pripravke.

Bučevke imajo letos veliko težav, sedaj pa je na vrsti pepelasta plesen. Mnogi se borijo proti njej po vzoru paradižnika, z rezanjem listov. Pri bučevkah je to slabo učinkovito. Bolje je, tako kakor pri radiču, rastline, ki so še zdrave in še rodijo, varovati s spodaj naštetimi pripravki pred napadom plesni. Kasneje pa jih samo krepiti z letos že neštetokrat omenjenimi biostimulansi, algami, aminokislinami in rastlinskimi izvlečki, dokler še rodijo.

Stroki fižola postajajo pegasti

Najprej je imel fižol težave zaradi zelo hladne pomladi in se je spomladi zelo boril za svoj obstoj, zdaj pa še vlaga, zato se pojavljajo pegavosti, tako bakterijske kakor glivične predvsem na strokih fižola. Mnogi kar na hitro vzamejo v roke kemična sredstva za varstvo rastlin. Pa ni potrebno vedno takoj z vsemi topovi nad sovražnika. Pomagamo lahko tudi z bakrenimi listnimi gnojili, ki jih dobimo v vseh bolje založenih trgovinah. Listna gnojila nimajo čakalne, karenčne dobe, kljub temu pa svetujem, da z obiranjem strokov po škropljenju počakate dva do tri dni. Bakrenih listnih gnojil ne mešamo z drugimi gnojili, lahko pa jim dodamo pripravke iz morskih alg. Uporabimo jih lahko trikrat v pet- do sedemdnevnih presledkih.

Fižola ne obirajte zjutraj, ko so listi mokri zaradi rose ali po dežju. Takrat bolezni prenašate tudi na zdrave stroke in rastline. Preko ran, ki jih nevede naredimo ob trganju strokov, se bodo bolezni še hitreje širile.

Preberite več v Štajerskem Tedniku