84-letni Anton Žumer je še eden redkih pletarjev v Spodnjem Podravju. Možakar, ki je že 30 let upokojen, se svoje ljubiteljske obrti loteva nadvse resno. V delavnici je vsak dan, od ponedeljka do petka, sobota je dan za druge opravke, v nedeljo popoldan si že začne pripravljati material za ponedeljek. „Srce mi ne da miru, tako rad imam to delo,“ je dejal možakar čilega telesa in bistrih misli.
Žumer je rojen Hajdošan. Izhaja iz družine, v kateri je bilo osem otrok, bil je najstarejši med njimi. „Oče me je kot majhnega dečka odnesel k dedku in teti. Teta je bila gluha, otrok ni imela, vzela me je za svojega. Z dedkom sta bila pletarja, pletarstva sta naučila tudi mene, dejansko sta mi ga vcepila, saj me to delo še danes neizmerno veseli. Spomnim se, da smo pred veliko nočjo prodajali košarice. Za ta denar smo si kupili oblačila, da smo lahko šli lepo oblečeni k maši. Včasih me kdo vpraša, zakaj pletem, saj mi to ne bi bilo treba. Nimam drugega odgovora kot to, da sem enostavno v pletenje zaljubljen. Dokler mi bo telo služilo, zlasti roke in oči, tako dolgo bom zagotovo v tem delu,“ je povedal 84-letni Anton.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
