Medtem ko kmetje še čakajo na obljubljena plačila za škodo po lanski suši, jih je letos prizadela že nova vremenska neprilika – moča. Poplavljeni posevki koruze, bučnic, čebulnice, ki gnijejo v zemlji, odnosi najrodovitnejše povrhnjice, razmočena tla, ki onemogočajo obdelavo, plazovi v vinogradih in na drugih kmetijskih površinah … Kmetje so obupani in mnogi se sprašujejo, kaj storiti. Ponovna setev je dodaten strošek, pridelek pa ob kratki časovnici in nepredvidljivem vremenu ponovno vprašljiv. Dodatno jih begajo tudi napovedi cen žit, ki naj bi v primerjavi z lanskimi (umetno ustvarjenimi?) cenami doživele globok padec.
»Prve grobe ocene kažejo, da je bilo na območju Ptuja poplavljenih 2.500 ha kmetijskih površin ter sproženih vsaj 500 plazov. Škodo ocenjujemo na 10 milijonov evrov, ki pa bo lahko zaradi škode, ki so jo povzročili plazovi, še bistveno večja,« so sporočili iz KGZS. Dodali so še, da večina težav z vodo izvira iz neurejenih vodnih režimov. »Primarni in sekundarni odvodni kanali in potoki so slabo vzdrževani, zato je bil tudi odmik vode dolgotrajen.«
»Lani suša, letos moča. Ne gre za kompenzacijo, temveč za izjemno škodo,« je nedavno dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.
Stanje na kmetijskih zemljiščih na KGZS ocenjujejo za katastrofalno. »Govorimo o več 1.000 ha kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite. Škoda se zaradi moče in poplav pojavlja na vseh kmetijskih kulturah. Trenutno sicer voda upada in tam, kjer se bo v nekaj dneh voda umaknila, bo škode manj,« dodajajo. Največja škoda pri poljščinah je na bolj občutljivih in mladih, komaj vzniklih rastlinah (koruza, buče, soja ...).
Primanjkovalo bo solate, kumare za vlaganje ne kalijo
Preberite več v Štajerskem Tedniku
