Arhiv Štajerskega Tednika

»Najprej sem kupila peč za 15 kilogramov sadja, sušila pa sem le zase, za družino, prijatelje in sosede. V tem sem uživala, nato pa so me kolegi spodbudili, naj se zadeve lotim bolj resno in krhlje tudi prodajam. In res, kupila sem še več peči in danes sušim jabolka, hruške, slive, jagode, občasno pa tudi banane in kakije,« razlaga Ksenija. »Moja največja specialiteta je jabolčni čips. Tega prodam največ. To je tudi izdelek, s katerim sem začela. Gre za hrustljav prigrizek, naredim pa ga tako, da olupljena jabolka narežem na tanke kolobarje in jih posušim v peči.«

Iz lokalnih sadovnjakov v domačo garažo prepelje tudi do ene tone sadežev, pri delu pa ji pomagajo hčere, mama, sosede in prijateljice. Sadje je namreč treba lupiti in rezati hitro, da ne potemni, zato ji pridejo vsake dodatne roke prav. Za Ksenijo je sušenje še vedno predvsem hobi, pomeni pa ji tudi dodaten zaslužek. S suhim sadjem oskrbuje šole in vrtce, ima pa tudi veliko drugih strank, s katerimi pogosto naredi blagovno menjavo: »Jaz njim suho sadje, oni pa meni bučno olje, vino, domači sir ali skuto. Taka izmenjava mi je zelo všeč.«

Sušimo lahko tudi na radiatorju

Decembra največje povpraševanje po suhem sadju

Preberite več v Štajerskem Tedniku