Arhiv Štajerskega Tednika

Na podlagi tega se bodo podale smernice za ohranjanje kakovostnega obstoječega zelenja ter načrtovanje novih zasaditev in ureditev. „Inventarizacijo in analizo z izhodišči za nadaljnjo obravnavo smo izdelali znotraj mej starega mestnega jedra. Ugotovili smo, da je tretjina površin pozidanih, tretjina tlakovanih in tretjina zelenih. V mestnem jedru je samo 366 dreves. Slaba polovica jih je na zemljiščih v lasti MO Ptuj ali javni lasti. Prisotnih je okrog 50 različnih vrst. Veliko je iglavcev, kar je sicer nenavadno. Cilj mesta mora biti, da se pokritost s krošnjami poveča. Trenutno je 3,6-odstotna, kar je malo. Težnja evropskih mest je, da bi bila pokritost s krošnjami vsaj 10-odstotna. Tlaki v mestu za to več niso ovira, saj obstajajo tehnike zasaditve in tlakovanja, ki drevesom omogočajo nemoteno rast. Samo ustrezno je treba pripraviti teren,“ pravi izdelovalka projekta, krajinska arhitektka Tanja Simonič Korošak.

Kot opozarja, je zmotno razmišljanje o zasaditvi avtohtonih dreves v mestu. „Avtohtone rastline bi tukaj rasle, če ne bi bilo mesta. Ker mesto s pozidavo in tlaki spremeni mikro klimo, pa tako spremenjeno okolje za avtohtone rastline več ni primerno. Zaradi pregrevanja se spremenijo temperature, zaradi tunelskega efekta med ulicami se ustvarjajo vetrovi. Pogoji za rast so zaradi navedenega drugačni. Zato potrebujemo rastline, ki so bolj odporne na pregrevanje in visoke temperature, zmrzali, vetrove in izsuševanje ter onesnaževanje zaradi soljenja, pa tudi drugih snovi, ki so v tleh (na primer posledica prometa). Srečujemo se tudi z boleznimi, ki prinašajo še dodatne težave. Zato je treba izbirati rastline, ki so primerne za zasaditve v mestih in jih v drevesnicah po Evropi tudi preizkušajo.“

Korita v mestu kot ovira za promet

Preberite več v Štajerskem Tedniku