Kmetijsko ministrstvo je spisalo nov zakon o kmetijstvu, ki naj bil po besedah ministrice Mateje Čalušić prijaznejši in modernejši ter naj bi naslavljal aktualne izzive. Tako nov zakon predvideva kategorizacijo kmetij glede na standardne prihodke, akcijske načrte za mlade kmete, ekološko kmetijstvo in območja z omejenimi dejavniki kmetovanja. Kaj posamezne spremembe pomenijo, bo znano s sprejetjem pravilnikov, nedvoumno zapisana pa je selitev javne službe kmetijskega svetovanja s kmetijske zbornice in kmetijskih zavodov neposredno pod okrilje ministrstva. Slednje bojda v imenu učinkovitosti.
O čemer se je že šušljalo, so sedaj zapisali v predlog sprememb zakona o kmetijstvu. Ministrica Mateja Čalušić v letu, ko kmetijska zbornica obeležuje 25 let, službo kmetijskega svetovanja seli s kmetijskih zavodov in kmetijske zbornice pod okrilje ministrstva.
Isti svetovalci, višja kakovost storitev?
Razlog pa: »Z novo ureditvijo želimo izboljšati kakovost storitev kmetijskega svetovanja. Najpomembnejše med temi nalogami so svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike ter svetovanje na področju kmetijskih in s kmetijstvom povezanih predpisov. S tem se zagotovi tudi enoten pristop pri koordinaciji dela kmetijskih svetovalcev in prenosu njihovega znanja na terenu do uporabnikov.« Direktor agencije za kmetijske trge Miran Mihelič je še dodal, da je bil pri spremembah v uvidu le slovenski kmet, ki da si zasluži, da pride do vseh informacij, ter da bo s spremembami svetovalna služba postala bolj spoštovana, učinkovita in uporabna za kmete. »Minister bo imel neposreden vpliv na izvajanje javne službe, sicer pa bo urad strokovna institucija, s svojim vodstvom, ki bo moralo biti nalogam kos.«
Argument o večji učinkovitosti in še vrsto drugih pozitivnih posledicah je sicer težko razumljiv, glede na to, da bodo zaposleni, ki so do sedaj izvajali svetovanje, svetovanje (na enak način) izvajali tudi v prihodnje. Res pa je, da bodo svetovalci s sprejetjem novega zakona neposredno podrejeni (pokorni) idejam ministrstva.
Kmetijski svetovalci tudi v Jugoslaviji niso bili pod ministrstvom
Ministrica Mateja Čalušić je povedala, da je predlog reorganizacije službe kmetijskega svetovanja plod pogovorov na terenu, tako z direktorji kmetijskih zavodov kot s kmeti – uporabniki. A vsaj na Ptuju so imeli po lanskem obisku ministrice drugačen občutek razvoja dogodkov.
»Ob obisku ministrice smo bili optimistični glede sprememb in prihodnosti svetovalne službe, sedaj moram priznati, tako v imenu vodstva kot zaposlenih, da smo žal negativno presenečeni nad to odločitvijo o prenosu javne svetovalne službe pod okrilje ministrstva. Presenečeni smo zato, ker nikoli od leta 1950, odkar je bila ustanovljena služba, ni bila neposredno pod ministrstvom, kvečjemu ožji urad,« je priznal direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek.
Na ptujskem zavodu, kjer je zaposlenih 40 svetovalcev, se bojijo, da bodo s centralističnim vodenjem službe odgovorni izgubili občutek za različne potrebe specifičnih slovenskih pokrajin.