Arhiv Štajerskega Tednika

1. Najprej je treba počakati, dokler se zemlja ne osuši toliko, da se ne oprijema več obutve in orodja, preden se začne po zemlji hoditi in jo obdelovati, drugače bo škoda še v naslednjih letih zaradi porušene strukture zemlje še višja.
2. Vse, kar gleda iz vode, je seveda še vedno brez nadaljnjega užitno, poskusite do tega priti s hojo po poteh.
3. Ko voda odteče in se zemlja dovolj posuši (mogoče že zdaj je, lahko pa pomagate tako, ker vidim, da je teren nagnjen, da izkopljete jarke za odvod vode), je treba zemljo prerahljati, prezračiti povsod, kjer bodo vrtnine nadaljevale svojo rast. To je prvi ukrep.
4. Ker je bilo tudi veliko padavin, tudi kjer ni bilo poplave, je smiselno gnojenje s kompostom (vermi kompost je enkratna rešitev) po celem vrtu, le da se daje večje odmerke tam, kjer bodo naslednje leto večji potrošniki hranil, in polovični odmerek drugod. Kompost je resnično najboljša izbira, posebej na poplavljenih površinah, na drugem mestu pa so tudi briketirana organska gnojila. Šele tretja možnost je gnoj, ki se ga tudi izjemoma doda po celem vrtu. Vendar bo gnoj svoje delo opravil šele naslednje leto.
5. V tem primeru sama tudi absolutno priporočam prekopavanje (štihanje) gred, ki bodo čez zimo prazne, potem pa se tako prekopane grede, če je možno, prekrije s slamo ali listjem, da ne bodo čisto gole. To slamo se potem spomladi zadela v tla ali odstrani ali uporabi ponovno kot zastirko. Prezračena tla si namreč bolje in hitreje opomorejo. Vsekakor pa naj zemlja čez zimo ne bo gola. Kdor želi svojemu vrtu najbolje, naj letos čimveč površin poseje z rastlinami za zeleno gnojenje. Če je kolobar dovolj širok, si lahko privoščimo, da so to samo križnice, torej bela gorjušica, oljna redkev, meliorativna redkev, vmes morda nekaj enoletne detelje – perzijska ali aleksandrijska detelja bosta naredili največ še pred zimo. Pustite rastline premrzniti na zemlji, da bo tudi slama varovala zemljišče.
6. Če je možno, lahko letos še sejete tudi črno redkev, zdaj že tudi mesečno redkvico, rukolo, azijske listnate rastline, veliko bo še naredil tudi letni tolščak, korenček, peteršilj, blitvo, špinačo, motovilec, kitajski kapus, vrtnarije pa imajo tudi veliko sadik. Še vedno lahko sadimo brokoli, cvetačo, celo zelje s kratko vegetacijo (ne za kisanje). Seveda sadimo še lahko tudi sadike letnih sort solate, endivijo in sorte radiča s kratko vegetacijo. Tako boste pred zimo še kaj pridelali. Seveda je vse odvisno od tega, kdaj bo voda odtekla. Če sumite na onesnaženje zemlje, potem ne sadite česna. Ta najbolj akumulira neželene snovi.
7. Medtem pa se lahko v navadne multiplošče z luknjami premera 4–5 cm poseje motovilec, do 3 semenke na eno luknjo. Režemo ga kar s plošče. Prav tako se lahko poseje rukola, pa tudi špinača.
8. Če se je že primerno osušilo, naj sorodniki, znanci podarijo sadike zimske solate, česen se lahko sadi vse do januarja, letni pa tudi spomladi.
9. Seveda pa lahko na hitro vitamine, ki jih bo zdaj na vrtu manj, pridelate tudi s setvami mikrozelenjave. Nekoč smo imenovali kalčke vse, kar je pognalo iz semena in smo hitro tako tudi pojedli. Zdaj pa smo to ločili na kalčke, pridelane v kalilniku, in mikrozelenajvo (zelenje), posejane rastline, ki jih režemo čisto majhne, v stanju prvega pravega lista. Saj se način pridelave in uživanja delno res razlikujeta med sabo. Kalčke vzgojimo v kalilnikih, pojemo pa nakaljeno seme, osemenje in malo rastlinico s koreničico. Mikrozelenjavo (mikrozelenje) pa posejemo ali v zemljo ali na ustrezne vlažne substrate, lahko celo z vodo napojene papirnate brisače, porežemo pa samo nadzemne dele, ko dosežejo določeno višino. Običajno je to v času dveh pravih listov, nekatere (stročnice) pa nekaj višje.

Zakaj je mikrozelenjava super živilo?

Preberite več v Štajerskem Tedniku