Nad Konzorcijem za namakanje Podravja (KNP), v katerega so bile ob ustanovitvi vključene številne podravske občine, danes jih je članic samo še osem, visi 1,6 milijona evrov težka tožba. Vložila jo je pomurska Panvita zaradi neizgradnje namakalnih sistemov Rakičan in Nemščak ter posledično izgube dohodka, ki da bi lahko bil višji, če bi zemljo namakali.
KNP so člani ustanovili leta 1994 v obliki gospodarsko interesnega združenja (GIZ). Čeprav je v bazi Ajpes, ki zajema podatke iz poslovnega registra, še vedno vpisanih 26 ustanoviteljev, so številni iz konzorcija že izstopili. »Drži, da so nekateri člani KNP prenehali obstajati, posamezni člani so v letih 2015 in 2016 podali izstopne izjave. Trenutno v konzorciju deluje deset članov, torej takih, ki niso podali izstopnih izjav in si še naprej prizadevajo za nadzorovan zaključek poslov in prenehanje konzorcija. To so občine Kidričevo, Hajdina, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Ptuj, Slovenska Bistrica in Duplek, Vodnogospodarski biro (VGB) Maribor in Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj,« je pojasnila direktorica KNP Mojca Meško, ki je zaposlena v upravi občine Kidričevo.
Na 190 ha zgradili 36 namakalnih sistemov
Od nekdanjega poslovodstva terjajo povrnitev škode
O vlogi Vodnogospodarskega biroja
Občine plačujejo za izgubljene tožbe, večina jih podatke pred javnostjo prikriva
Preberite več v Štajerskem Tedniku
_(300_×_200mm)_(1).jpg)
