Arhiv Štajerskega Tednika

Mnoge je presenetil letošnji majski tornado v avstrijskem Gradcu in junija tornado v občini Grosspetersdorf na skrajnem vzhodu Avstrije in nato še v mestu Szombathely na Madžarskem. »Glede moči tornadov v Evropi za zdaj lahko potrdimo, da so mnogo manj rušilni kot na primer v ZDA. V Evropi ne presegajo druge stopnje. Tudi ne moremo trditi zagotovo, da je tornadov več, ker nimamo dolgih nizov kakovostnih podatkov. Danes jih morda tudi zaradi večje gostote prebivalstva in opazovanj več vidimo, posnamemo in zabeležimo kot pred desetletji. So pa lahko zelo nevarni, saj jih ljudje ne poznajo, se jim ne umaknejo in jih celo snemajo ter se jim približajo. Ozaveščenost, da gre za zelo nevaren pojav, je v Evropi žal nizka.«

Slovenijo vsaj nekoliko ščiti relief

 »Tornado se vsekakor lahko pojavi tudi v Sloveniji, saj so pri nas nevihte pogoste na skoraj vsem območju države, še zlasti v pasu od Tržaškega zaliva proti severovzhodu. Slovenija je regija, kjer so razmere za nastanek kumulonimbusov pogostejši, zato lahko zaradi podnebnih sprememb doživimo povečanje pogostosti in intenzivnosti teh oblakov. Podnebne spremembe torej lahko spodbudijo nastanek tornada, ni pa zelo verjetno, da bi nastali pri nas rušilni tornadi, saj ima Slovenija za to preveč razgiban relief. Bolj kot tornadi nas lahko skrbijo poplave in druge ujme, povezane z nevihtnimi pojavi,« pravi Lučka Kajfež Bogataj in dodaja: »Ob opustošenju, ki ga povzroči tornado, se zavemo, kako nemočni smo še vedno v primerjavi z naravo. Tornadi po svetu sicer ne zahtevajo toliko smrtnih žrtev in ne napravijo toliko škode kot poplave ali suše, so pa veliko bolj nepredvidljivi in svojo kratkoživost nadomestijo z izjemno silovitostjo.«

Ni mogoče napovedati, kje bo

Preberite še ...

· Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

Preberite več v Štajerskem Tedniku