Ptuj: „Župan je za nas, ne mi za njega!“
Ptujčani se sicer prebujajo, a je njihov glas še vedno preslaboten, da bi ga slišali vsi in se skupaj pogovorili o tem, kaj je dobro in kaj slabo za mesto. Niso vse rešitve dobre, kot tudi ne vse slabe. Vsakokratni župan je tisti, ki bi moral prvi prisluhniti občanom, pa tudi mestni svet kot najvišji organ mestne oblasti bi moral ravnati enako. Ker ni tako, so mnogi v mestu danes nezadovoljni.
„Ko gre za mesto, še posebej pa za naše zgodovinsko mesto, ki bi moralo cveteti, ne bi smelo biti preglasovanja, uveljavljanja parcialnih interesov in trenutne oblastne moči, “ poudarja Cvetana Režek, ki izhaja iz znane predvojne ptujske obrtniške družine: dedek po mamini strani je imel mesnico v Murkovi ulici (bivša Pernatova hiša). Med vojno je kupil še hišo v Pletarski ulici (danes Ulica Viktorina Ptujskega), ki je rojstna hiša Cvetane in njenega brata Marka, pa tudi njen dom z možem Mladenom. Tudi dedek po očetovi strani je bil obrtnik, že pred II. svetovno vojno je imel na Ptuju gostilno. „Vedno smo bili pravi Ptujčani, naša cela družina, predvsem pa zavedni Slovenci, zato nam, kot še veliko drugim Ptujčanom, ki živimo z našim mestom, ne more biti vseeno, kaj se z njim dogaja in kam ga usmerjajo,“ pravi Cvetana Režek, za katero je Ptuj svetinja.
„Vsak oblastnik bi še posebej moral znati vzpostavljati dialog z vsemi obrtniki in podjetniki, ki še vedno vztrajajo v starem mestnem jedru, kljub temu da životarijo, saj se ljudje zabavajo in družijo v glavnem zunaj mestnega jedra. Ko stranka enkrat odide, se ne vrne. Zakaj moramo tako drastično posegati v zdajšnji tržni prostor, če bi ga lahko z mnogo manj denarja posodobili in naredili privlačnejšega, pri tem pa ohranili to, kar so nam v upravljanje prepustili naši predniki. Zakaj bi morala pasti ograja? Verjetno je niso gradili zato, da bi zanamci dediščino uničevali, ampak zato, da bi jo nadgrajevali. Se je stroka pri tem projektu potuhnila? Kako si sicer razlagati dejstvo, da moramo lastniki za hiš v starem mestnem jedru za vsak poseg na fasadi, oknih imeti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, na drugi strani pa se območje, ki je še vedno v zaščitenem, varovanem predelu starega mestnega jedra, tako surovo in brez kančka spoštljivosti do preteklosti spreminja v nov, predvsem zabaviščni prostor, kjer se bo, bodite prepričani, bolj malo tržilo v klasičnem pomenu. Kdo bo odgovarjal za vsem znane goloseke v zadnjem času?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
