Arhiv Štajerskega Tednika

Kot je pojasnil župan Jurij Borko, bi prvo območje zajemalo strugo Drave, drugi, širši pas bi segal na kmetijska zemljišča med Dravo in železniško progo. Skupno bi park obsegal dobrih 400 hektarjev. »Z vzpostavitvijo krajinskega parka v zaščitenem poplavnem gozdu in ob Dravi želimo to edinstveno danost izkoristiti, na to navezati domače ponudnike in v povezavi z drugimi občinami pripraviti zanimive programe. V tem vidimo priložnost, saj je bila občina že uspešna na nekaterih razpisih, kažejo pa se tudi možnosti novih uspehov na razpisih, s čimer bi lahko pripravili osnove za krajinski park. S tem bi v okviru blagovne znamke dali možnost za razvoj gospodarstva, dopolnilnih dejavnosti in kmetijstva,« je pojasnil.

Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, je svetnikom pojasnil, da se zavarovana območja danes po svetu ne ustanavljajo z namenom omejevanja, kar je bila praksa preteklosti. »Naravna dediščina je vir, ki prinaša številne usluge, za katere se ne zaračunava in ki se jih da na trajnostni način tržiti, prodajati in od tega lahko marsikdo živi. Tukaj ta vir imate in bistveno je, da znate to na organiziran način pokazati,« je pojasnil.

Svetniki so bili v ideji o vzpostavitvi krajinskega parka v osnovi naklonjeni. A Aleš Dogša je razmišljal:

Preberite več v Štajerskem Tedniku