Nič posebnega ni, da se nizozemski kmetje v znak nestrinjanja odpravijo na ulice. Takšnih prizorov je bilo v zadnjih letih že veliko, a tako dolgega in množičnega protesta še ni bilo. Razlog? Nova okoljska zakonodaja.
Mesec dni že vztrajajo in s traktorji blokirajo skladišča trgovin in glavne ceste ter s tem opozarjajo na zanje nesprejemljiv vladni načrt o zmanjševanju emisij dušika. Trdijo, da jih novi ukrepi vodijo v eksistenčni propad, saj bodo morali radikalno, za kar 30 odstotkov, zmanjšati število živine, s čimer želi država doseči okoljske cilje. Čeprav je nizozemsko kmetijstvo dejansko največji onesnaževalec tal in voda, iz solidarnosti s kmeti protestirajo tudi ribiči in gasilci, podpirajo jih nemški, poljski, italijanski in španski kmetje.
Premalo zemlje, preveč živine
Za zdaj še nič ne kaže, da se bodo protesti v kratkem končali, še več, s cest in trgovin, kjer občasno že zmanjkuje hrane, so se odpravili pred regionalne skupščine, svoje ogorčenje pa izražajo tudi pred domovi ministrov. »To ni več demokracija, to je diktatura,« je za Guardian dejal Jeroen van Maanen, kmet s 130 kravami iz osrednje Nizozemske, ljudje pa v znak podpore kmetom ob cestah in mostovih obešajo nizozemsko zastavo, obrnjeno na glavo.
Oblasti na Nizozemskem so objavile podrobnosti o zmanjšanju količin amonijaka in dušikovega oksida, kar je potrebno za zaščito več kot 150 naravnih rezervatov v državi, novo zakonodajo pa označile kot neizogibno tranzicijo. Kmetijski sektor je tisti, ki bo nosil glavno breme zmanjšanja emisij. Gnoj, ki se pomeša z urinom, sprošča amonijak, dušikovo spojino. Če vstopi v jezera in potoke, lahko čezmerni dušik poškoduje občutljive naravne habitate. »Država ima sedmo največjo populacijo živine v EU, vendar je razmeroma majhna. Imamo največjo gostoto živine v Evropi in premalo zemlje, da bi lahko dobro izkoristili odpadke več kot sto milijonov govedi, piščancev in prašičev,« razmere pojasnjuje vlada.
Neizvedljiva časovnica
Preberite več v Štajerskem Tedniku
_(300_×_200mm)_(1).jpg)
